Vabljeni na slavilno molitev mladih pred Najsvetejšim, ki bo v sredo, 17. oktobra po maši ob 19.30 v cerkvi v Železnikih. Molitev bodo s petjem, igranjem in slavljenjem oblikovali mladi iz otroško-mladinskega pevskega zbora.

Za tistega, ki spremlja mlade v veri, je bistveno, da ima izkušnjo doživljanja Boga, saj je le tako lahko zares znamenje za druge. Pomembno je, da o veri govorimo kot o odnosu.

»Vera pomeni vstopiti v osebni odnos z Bogom. Ampak če želim vstopit, moram Boga srečat. Zaradi tega je pomembno ustvarjat tista okolja, kjer mladi lahko danes srečajo Boga. Ta okolja so ali mladinske skupine, ali svetopisemske skupine, ali molitvene skupine.«

»Zanimivo je, da so mladi na sinodi mladih zelo veliko poudarjali molitev. Zakaj se bojimo mlade povabit k molitvi. Ravno to je tista pot, ko mlad začuti bližino Boga in to je tisti trenutek, ko mlad začuti, kako ga Bog sprejema … Bog ima čas za vsakega od nas. Pomeni, da nas vsakega čaka na določenem križišču ali na določeni točki našega življenja.«

Mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ, slovenski delegat na sinodi mladih v Rimu oktobra 2018

Sončen župnijski dan, ki je potekal pri ruševinah stare dražgoške cerkve v nedeljo, 16. septembra 2018, smo začeli z litanijami Matere Božje. Župnik Tine Skok se je ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne spomnili vseh padlih iz Dražgoš v tej vojni. Pohvalil je plemenito dejanje naših prednikov, ki so žrtvam te vojne na starem dražgoškem pokopališču na častnem mestu postavili spominsko obeležje.

V luči 100. obletnice konca prve svetovne vojne smo se spomnili tudi na lansko 100. obletnico fatimskih dogodkov, ko se je Božja Mati Marija v svojih prikazanjih leta 1917 na tri pastirčke obrnila z naročilom naj molijo rožni venec in širijo to molitev, da bi svetu izprosili mir. Tako smo tudi mi bogoslužje zaključili z molitvijo desetke rožnega venca. Molitev za mir so vodili vsi zbrani otroci in se pridružili zgledu fatimskih pastirčkov.

Popoldne smo nadaljevali ob dobri hrani z žara, sladicah in pijači. Otroci so nestrpno pričakovali tombolo in si ogledovali dobitke. Nagrade so bile podeljene, mi pa smo polni novih vtisov in veseli novega znanstva, z nami je bil tudi novi kaplan Bernard Rožman, zaključili dan.

Renata Valh Pintar

Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. 8, bomo, kakor vsako leto, obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji. Da bomo prejeli čim več duhovnih sadov, se na ta največji Marijin praznik in na samo posvetitev pripravljamo z devetdnevnico, ki smo jo začeli 6. avgusta. Vsak dan zmolimo desetko rožnega venca: ki je tebe, Devica, v nebesa vzel. Posamezniki in družine povabljeni k duhovni pripravi na praznik in na posvetitev Mariji.

Ta dan je za župnijo Zali Log največji praznik, saj praznuje zavetnica župnije Marija Vnebovzeta.
Na predvečer, 14. avgusta, ob 19.30 uri bo sveta maša in po njej procesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi.

Na paznik, 15. 8., bodo svete maše v vseh treh župnijah po nedeljskem razporedu. Na Zalem Logu bo slovesna romarska sv. maša ob 9. uri.

Povabljeni Marijini častilci od blizu in daleč!

Obnovitev posvetitve Božji Materi Mariji

Avgusta kristjani z veseljem praznujemo Marijino vnebovzetje. Takrat so Marijina svetišča polna romarjev, tudi župnijske cerkve so praznične. Letos bomo praznik obhajali ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne, ki jo je papež Benedikt XV. imenoval »nekoristna morija«. Tudi med našimi ljudmi je zahtevala zelo veliko žrtev.

Letos mineva tudi 75 let, odkar je škof Gregorij Rožman 30. maja 1943 sredi divjanja druge svetovne vojne in bratomorne revolucije v ljubljanski stolnici pred milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij slovesno posvetil ljubljansko škofijo in slovenski narod Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dan pred tem je bila spokorna slovesnost na rakovniškem trgu, kamor je škof z verniki poromal bos in s križem v roki. Zbralo se je nad 25.000 ljudi. Škof se je zavedal, da je za dober uspeh posvetitve potrebna dobra molitvena priprava. V skladu z Marijinim naročilom trem vidcem v Fatimi je škof Rožman določil, naj se slovenski narod pripravlja na posvetitev s petimi prvimi sobotami.

Mineva pa tudi pet let, odkar sredi nas, v svoji stolni cerkvi, končno počiva izmučeno in nestrohnjeno srce našega trpečega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je vodil našo škofijo v najtežjih časih in bolj kot kdorkoli drug razumel in sodoživljal tragedijo slovenskega naroda zaradi tuje okupacije in domače bratomorne vojne, ki jo je zanetila komunistična revolucija. Da bi rešil narod, ga je škof po skrbni pripravi izročil v srce Brezmadežne Device.

Zato bomo na slovesni in zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja po vseh naših župnijah in pri vseh svetih mašah še bolj goreče obnovili posvetitev našega naroda Božji Materi Mariji, saj se nam vedno znova razodeva kot Kraljica miru, ki nas spodbuja k molitvi in delu za mir. Prosili jo bomo, naj našim voditeljem in vsem nam izprosi potrebne modrosti, da bi odločitve vedno sprejemali ob misli na skupno dobro in za prihodnost našega naroda.

povzeto po: Sporočila Slovenskih škofij, avgust 2018 in župnik v Stari Loki Alojz Snoj, avgust 2013

V tednu od 2. do 6. julija je v Železnikih pred cerkvijo potekal oratorij. Skozi cel teden je bilo že v jutranjih urah mogoče slišati razigran smeh in klepet otrok. Oratorijski dan se je vsakič znova začel z dvigom zastave, ob čemer smo prepevali letošnjo himno: »Le eno je potrebno!«

Dvigu zastave je vsakodnevno sledil ogled igrane zgodbe, v kateri so nam animatorji prikazali življenje in delo letošnjega junaka oratorija, misijonarja Friderika Barage.
Otroci so spremljali Friderika ob njegovi odločitvi, da postane duhovnik in zapusti svojo zaročenko Anico in ob njegovem odhodu med Indijance, kjer se je moral naučiti njihove kulture, da jo je prekvasil z evangelijem. Z zanimanjem so opazovali tudi, kako je »ČRNA SUKNJA« krščeval Indijance, četudi je to pomenilo večurno hojo po snegu in kako jih je obranil pred izkoriščevalskimi belci. Friderikova zgodba pa se je končala z njegovo posvetitvijo v škofa.
Naše nabiranje znanja o tem našem svetniškem kandidatu pa se po ogledu njegove zgodbe še ni končalo, saj je sledil uvod v kateheze, ki ga je vodil naš gospod kaplan, ki je otrokom vsak dan predstavil vrednoto in simbol dneva, ter jih popeljal globlje v svet škofa Barage med Indijanci. Temu so seveda sledile kateheze, kjer so otroci v manjših skupinah po razredih prisluhnili animatorjem in vsak dan spoznali kaj novega. Brali odlomke iz Svetega pisma in se med drugim pogovarjali o tem, kako je Bog ustvaril vsakega drugače, saj smo vsi različni, vendar ima on vse enako rad ter o tem, kaj se je z nami zgodilo, ko smo bili krščeni. Med katehezami smo se vsak dan za 10 minut ustavili tudi v cerkvi, kjer je potekalo čaščenje Najsvetejšega. Tam smo pozdravili Jezusa in se mu zahvalili za vse, kar imamo in mu peli pesmi.

Ker so naši želodčki že pošteno krulili, smo se odpravili na malico. Okusne slaščice, ki so nam jih pripravile pridne mamice in gospodinje, smo venomer radi pojedli in z njimi dobili moč za preostanek dneva.

Naslednji dve uri so otroci uživali na različnih delavnicah, ki so si jih izbrali sami. Nekateri so veselo plesali na plesni delavnici, drugi so tekali za žogo na nogometni delavnici, preizkusili so se lahko tudi v pritrkavanju, lahko pa so se odločili tudi za misijonsko delavnico, kjer so sledili zgledu Friderika Barage in so starejšim osebam polepšali dan s prepevanjem, na voljo pa so imeli še precej drugih delavnic. V času delavnic pa je ura odbila 12, zato smo takrat skupaj zmolili molitev Angel Gospodov. Po delavnicah smo se vsi skupaj odpravili v kulturni dom, kjer je prepevanju pesmi in kazanju bansov sledilo težko pričakovano kosilo.

Ko smo potešili lakoto, je bil čas za velike igre. Tam so skupine v različnih nalogah tekmovale med sabo. S tem so se otroci še bolj približali življenju škofa med Indijanci, saj so »postavljali« cerkve in šole, kot je to Friderik počel za Indijance. V petek so bile te igre prav posebne, saj so se nam pridružili gasilci, ki so otroke škropili z vodo, v čemer so otroci še posebej uživali. Dan se je končal s spustom zastave, kjer smo ponovno zapeli našo himno.

Poseben dan v tednu je bila sreda, ko so otroci v času delavnic pristopili k zakramentu svete spovedi ter četrtek, ko je bil potek dneva precej drugačen, saj smo se odpravili na izlet v Moravče, kjer nekaj časa kot otrok živel tudi Friderik Baraga. Tam smo se najprej ustavili na gradu Tuštanj in si kar tam ogledali zgodbo tega dneva. V grajski kapeli smo prisluhnili zgodbi o mučencu in svetniku Janezu Nepomuku in si ogledali grad. Nato smo se odpravili na pot. Kljub močno pripekajočemu soncu smo po poti skozi gozd vestno izpolnjevali naloge, ki so nam bile zadane in smo nasmejani prispeli do cerkve Žalostne Matere Božje, kjer smo za trenutek vstopili, zapeli pesem Mariji, nato pa smo nadaljevali pot. Romanje smo končali v Moravčah v parku pred cerkvijo, kjer smo za kosilo pojedli hotdoge, nato pa prisluhnili zanimivi predstavitvi Moravč in se nazadnje usedli na avtobus. Vendar se tu izlet še ni končal. Avtobus nas je namreč pripeljal do Gradiškega jezera pri Lukovici, ki smo ga preimenovali v »Veliko jezero v Ameriki«. Tam so se nam pridružili Indijanci in Friderik Baraga, ter nas naučili Indijansko pesem, nato pa so nam dali lesene paličice in vrvice, s katerim smo izdelali vsak svoj križec. Prišel je čas odhoda, zato smo se poslovili od Indijancev in odšli na avtobus, ki nas je peljal nazaj v Železnike.

Posebni dan je bila tudi nedelja, ko smo oratorij zaključili z oratorijsko mašo. Otroci so sodelovali z zahvalami, prošnjami in uvodi v dele maše, prav tako pa so navdušeno peli pesmi.

Ta lepo preživet teden bo ostal v lepem spominu tako otrokom, kot tudi nam, animatorjem. Vsi smo se naučili veliko novega in zrasli v veri, dobili smo nove prijatelje, ob vsem tem pa smo uživali. Zgodba Friderika Barage nas je navdihnila, da bomo živeli drugače in delali dobro, ter pomagali bližnjim, saj kot se glasi njegovo škofovsko geslo vzeto iz evangeljskega odlomka o Marti in Mariji, je potrebno le eno - spoznati Jezusa, se mu predati in živeti, kot nas uči v evangeliju.

Zala Prevc

Fotografije si lahko ogledate v galeriji: Ponedeljek, Sreda, Četrtek, Petek.

Zahvala

Na oratorij je prišlo 120 osnovnošolcev, za katere je prostovoljno skrbelo 30 animatorjev.
Hvala kaplanu Blažu Dobravcu z ekipo sodelavcev in animatorjev: koordinacija – Vesna Marenk; kateheze – Jana Gaser; dramska igra – Tina Nastran; velike igre – Lora Štravs; grafična podpora – Veronika Rihtaršič; delavnice – Klara Šubic.
Hvala tudi vsem organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki ste finančno, s storitvami ali z možnostjo uporabe prostorov omogočili izvedbo oratorija. Občina Železniki; Niko, d.o.o.; Domel, d.o.o.; Tehla, d.o.o.; Alples, d.d.; Tomaž Močnik s.p.; Mebor d.o.o.; Am Habjan d.o.o.; Ivan Špik s.p.; Gregor Žbontar s.p.; Franc Demšar s.p.; Katja Močnik, s.p.; Visati d.o.o.; Kemperle d.o.o.; Frizerstvo Mateja Gartner s.p.; Decop d.o.o.; Košmelj Janez s.p.; Krajevna skupnost Železniki; Javni zavod Ratitovec; Antonov vrtec Železniki; Špela Bertoncelj; Igor Marin s.p; Športno društvo buldožerji, Rudno; Gostišče Trnje; Fotokopiranje in razmnoževanje Pfajfar; VSI, ki ste nas vsak dan razveselili z obilico peciva in sadja ter neimenovani darovalci in dobrotniki. Še enkrat vsem iskrena hvala!

Maša ob 50. obletnici posvetitve nove cerkve v Dražgošah

»Danes bi rad z veliko hvaležnostjo v Gospodovo srce položil vse tiste, ki so v gradnjo te cerkve polagali svoje žulje, znoj, prihranke, predvsem pa, ki so v gradnjo te cerkve polagali svojo neizmerno vero. Rad bi se jim zahvalil zato, ker je ta vera premagala toliko ovir, ki so jih postavljali na poti v uresničenju tega cilja in dosegli svoj cilj, da je bila cerkev zgrajena. Rad bi se zahvalil tudi vam gospodom župnikom, ki za to cerkev skrbite, da ostaja lepa priča vere v Dražgošah,« je v nedeljo, 3. junija 2018, pri maši, kjer so se spomnili 50. obletnice posvetitve nove cerkve v Dražgošah, dejal nadškof Stanislav Zore.

Spomnil je na listino, ki so jo ob blagoslovitvi začetka gradnje nove cerkve leta 1964 vzidali v temelje in govori, kako so ljudje zgradili novo Dražgoško cerkev. Zapisali so, da se je najprej večina družin vrnila na uničene domove. Potem pa so nadaljevali: »Z železno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo so si z zaupanjem v Boga sezidali nove domove in uredili življenje.« Ob navajanju teh besed je nadškof prisotne kot sinove in hčere ljudi, ki so začeli iz ruševin, polni bolečih spominov in travm ter hkrati z neomajnim zaupanjem v Boga, vprašal ali je med njimi »železna volja, neutrudno delo in zvesta medsebojna pomoč, zvesto medsebojno sodelovanje. Kajti na ta način so vaši predniki zgradili svoje domove, najprej barake. In samo na ta način boste danes vi gradili občestvo ljudi, ki živijo pod Jelovico, in so bratje in sestre med seboj, sosedje, sovaščani, farani župnije sv. Lucije. Z močno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo.«
Spomnil je, da je Gospod Bog v tistem času med Dražgošani dvajset let prebival v baraki in ni iskal udobnejšega prebivališča, kakor je bilo prebivališče njegovih ljudi. »Oni so živeli v svojih bornih domovih in Gospod je prebival v bornem domu barake in tu delil Dražgošanom vse tisto, zaradi česar je stopil na ta svet, zaradi česar je šel na križ in zaradi česar želi ostajati med nami – ljubezen in vero v življenje.«

Po več kot dvajsetih letih je dozorela misel, da bi poskusili zgraditi cerkev. »In so jo zgradili,« je dejal ter spomnil, »koliko poti je bilo potrebnih, koliko krat je bilo treba biti zvit kot kača ter preprost kot golob, kakor pravi Jezus, da so znali iti mimo, ne vseh predpisov, ampak prek vseh kamnov in ovir, ki so jih postavljali na pot tej cerkvi.« Spomnil je tudi na složno skupno voljo in požrtvovalnost župljanov, ki jih je vodil župnijski upravitelj Maks Ocepek, ki je prispevala, da se je po načrtu arhitekta Toneta Bitenca in sodelovanju umetnika Staneta Kregarja uresničil načrt nove cerkve v Dražgošah. Nadškof Zore je blagoslovil tudi prenovljeno cerkev.

O okoliščinah gradnje dražgoške cerkve smo obširno pisali v prejšnji Družini (let. 67, št. 22).

IVO ŽAJDELA

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Maša ob 50. obletnici posvetitve nove cerkve v Dražgošah, foto: JANEZ TOLAR

Kakšen lep dan je bil v soboto, 26. 5. 2018. Župnijska karitas Železniki vsako leto organizira romanje za starejše in bolne iz naših treh župnij: Železniki, Dražgoše, Zali log. Že deseto leto sem pripravila in vodila dogodek in z veseljem lahko rečem, da mi ni žal nobene minute, ki jo porabim za to. Ko vidim vesele in zadovoljne obraze udeležencev, je ves trud stokrat poplačan. Ljudje, ki so v življenju dali skozi že marsikaj, so najboljši sopotniki, kar si jih moreš želeti. Od njih se lahko naučimo marsikaj. Veseli, prijazni, zadovoljni, ne zamujajo, poslušajo, sodelujejo in še kaj...Pod duhovnim vodstvom našega g. župnika pa iz navadnega izleta nastane čudovito romanje…

Letos smo obiskali delček Savinjske doline. V župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Braslovčah smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik, g. Tine Skok. Po maši nam je tamkajšnji župnik, g. Milan Gosak povedal marsikaj o zgodovini in današnjem življenju v župniji in nam z veseljem razkazal tudi okolico. Kosilo smo imeli v bližnji gostilni Ferlič. Prijazno osebje, odlična hrana in pijača ter čas za klepet, so nam dali novih moči, da smo lahko nadaljevali naše romanje. V Frančiškanskem samostanu Nazarje nas je pričakal pater Andrej, ki nam je razkazal cerkev, Loretsko kapelo in samostansko knjižnico. Videli in slišali smo veliko novega. Na koncu smo v tamkajšnji cerkvi Marijinega oznanjenja Marija Nazaret peli litanije. Naša zadnja postaja je bila cerkev Sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju, s čudovito zakladnico mašnih plaščev. Ob občudovanju lepih izdelkov, daril avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora, nam je gospa Tončka Brglez postregla z izčrpno razlago.

Bilo je prijetno, mirno romanje, a vendar smo videli in doživeli veliko novega in lepega. Hvala vam romarji! Naslednje leto pa, če Bog da, v Belo krajino :)! Vabljeni!

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Romanje v Savinjsko dolino

Mateja Tušek

Otroci od 1. do 9. razreda vabljeni na oratorij, ki bo potekal od 2. do 6. 7. Zaključna maša bo v nedeljo, 8. 7., ob 10. uri v cerkvi v Železnikih.

Prijave sprejemamo do petka, 15. junija.Tistim, ki se bodo prijavili pozneje, zaradi oddaje naročil ne bomo mogli zagotoviti oratorijske majice. S pravočasno prijavo boste pomagali tudi pri pripravi zadostne količine materialov za delavnice.

Letos bo oratorij potekal na temo življenja in dela božjega služabnika misijonarja Friderika Ireneja Baraga. Mineva 150 let od njegove smrti in prav je, da v jubilejnem letu namenimo posebno pozornost temu velikemu misijonarju in našemu svetniškemu kandidatu, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci.

Spoznali bomo mladega Friderika, ki je ob svoji materi in očetu rasel v ljubezni do Boga. Skupaj z Njim je gradil svoje načrte za prihodnost in se vedno bolj prepuščal Njegovemu vodstvu. Bog ga je namesto v trebenjsko graščino odpeljal v daljno Ameriko med Indijance. Friderik se je boril za njihovo dostojanstvo, medtem ko so jih drugi belci imeli za manjvredno raso in oviro na poti osvajanja nove dežele. Postali so njegovi bratje in sestre v Kristusu. Z njimi je želel deliti največ kar je imel: vero v Boga in sveto Cerkev. Z gorečim pričevanjem in konkretno misijonsko dejavnostjo je spreobrnil na stotine Indijancev in jim pomagal graditi občestvo. Vabil jih je, da bi živeli polno življenje v ljubezni do Boga in do bližnjega. K temu vabi danes tudi nas.

Prijavnica

Osrednja slovesnost z mašo in procesijo sv. Rešnjega telesa bo v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi, 3. 6., ob 8. uri. Mašo in procesijo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki bo na začetku slovesnosti blagoslovil obnovitvena dela v župnijski cerkvi sv. Lucije.
Povabljeni k duhovni pripravi v četrtek, 31. 5., na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi ob 18. uri in v petek, 1. 6., ko bomo ob 17. uri obhajali zadnjo od petih molitev rožnega venca pred Najsvetejšim na fatimski način in obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu ter ob 18. uri nadaljevali s sveto mašo.

Reportaža o granji in 50. obletnici posvetitve nove cerkve sv. Lucije v Dražgošah: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/drazgoska-bitka-za-novo-cerkev

Tiskani izvod tednika Družina z objavljeno reportažo lahko brezplačno vzamete v cerkvi v Železnikih.

V soboto, 28. 4., smo se udeleženci romanja iz vseh treh župnij, zbrali pred cerkvijo v Železnikih. Tu smo se razdelili na dva avtobusa in se odpeljali proti Sodražici. Čas vožnje smo izkoristili za molitev, klepet in opazovanje čudovite pomladne narave.
Prvi avtobus z romarji se je ustavil pri župnijski cerkvi v Sodražici, ki je posvečena Mariji Magdaleni. Tu sta jih sprejela župnik Franc Bizjak in vodič Janez Krajič, ki je podrobneje predstavil življenje Magdalene Gornik. Predstavitev je nato nadaljeval na Gori, kamor se je skupina pripeljala z avtobusom.

Drugi avtobus s pohodniki pa se je ustavil v vasi Globoko pri Sodražici. Od tu smo pot nadaljevali peš. Ta ni bila preveč zahtevna, zato smo jo vsi brez težav zmogli prehoditi. Pot nas je vodila mimo kapele Marije brezmadežne, kjer nam je Jana Gaser, pričela s predstavitvijo nenavadnega, mističnega življenja Magdalene Gornik. To je dopolnila še ob njeni rojstni hiši, ki je v vasi Janeži in malo stran ob križu na polju, kjer se ji je prvič prikazala Marija.

Malo po enajsti uri, sta se skupini združili v župnijski cerkvi Marije Snežne, ki leži na vzpetini nad vasjo Petrinci in tu imeli sveto mašo. Po njej nam je tamkajšnji župnik Anton Dobrovoljec na kratko opisal utrip župnije. Število krajanov in posledično župljanov, se manjša, saj je pokrajina za kmetovanje neugodna, zato mladi odhajajo v večja mesta in tam tudi ostanejo. Z veseljem pa nam je sporočil, da se bo postopek za beatifikacijo končno pričel, zato nas je povabil naj se ji radi priporočamo in v molimo v ta namen. Nato smo obiskali še njen grob in presenečeni opazili, da ravno poleg počiva rojak iz Železnikov, župnik Josip Lavtar.

Naslednja postaja romanja je bilo Bloško jezero. V času za počitek in malico, smo občudovali lesene skulpture, ki jih je izdelal lastnik brunarice ob jezeru in bili nad izvirnostmi le teh, navdušeni.
Ob jezeru smo spoznali tudi bloškega smučarja, ki nam je v domačem narečju zabavno predstavil zgodovino smučanja in še druge značilnosti Bloške planote. Bolj strokovno vodenje našega romanja pa je prevzel turistični vodič Stane Korenjak.
Z avtobusom in vodičem smo se odpeljali v župnijo Bloke, kjer smo si v naselju Fara ogledali cerkev sv. nadangela Mihaela in župnišče, kjer je Magdalena Gornik preživela 26 let.
Potem smo se odpeljali v Bloško vasico Ravnik, ki so jo Italijani med drugo svetovno vojno l. 1942 požgali in takrat je pogorela tudi cerkev. Obnovljena je bila šele leta 1984. Ne obnovljena notranjščine pa ostaja nemi pričevalec nesmiselnosti vojne morije in kasnejšega onemogočanja domačinov, da bi se cerkev po vojni vendarle obnovila.

Nazadnje smo se odpeljali do Svete Trojice, kjer smo zapeli litanije Matere Božje. Ko smo zapuščali cerkev, so nas zunaj čakali glavni literarni junaki Levstikove povesti Martina Krpana in odigrali enega izmed prizorov.
Romanje smo zaključili v gostišču Miklavčič, kjer smo se okrepčali z bloško kavlo. Po okrepčilu smo se v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja v Velikih Blokah še zahvalili vodiču za zanimivo predstavitev Bloške planote in se polni vtisov in spoznanj o življenju Magdalene Gornik, v večernih urah vrnili v Železnike.

Hvala g. župniku in vsem ostalim, ki so pripomogli, da je romanje lepo uspelo.

Manja Mohorič