Maša ob 50. obletnici posvetitve nove cerkve v Dražgošah
»Danes bi rad z veliko hvaležnostjo v Gospodovo srce položil vse tiste, ki so v gradnjo te cerkve polagali svoje žulje, znoj, prihranke, predvsem pa, ki so v gradnjo te cerkve polagali svojo neizmerno vero. Rad bi se jim zahvalil zato, ker je ta vera premagala toliko ovir, ki so jih postavljali na poti v uresničenju tega cilja in dosegli svoj cilj, da je bila cerkev zgrajena. Rad bi se zahvalil tudi vam gospodom župnikom, ki za to cerkev skrbite, da ostaja lepa priča vere v Dražgošah,« je v nedeljo, 3. junija 2018, pri maši, kjer so se spomnili 50. obletnice posvetitve nove cerkve v Dražgošah, dejal nadškof Stanislav Zore.
Spomnil je na listino, ki so jo ob blagoslovitvi začetka gradnje nove cerkve leta 1964 vzidali v temelje in govori, kako so ljudje zgradili novo Dražgoško cerkev. Zapisali so, da se je najprej večina družin vrnila na uničene domove. Potem pa so nadaljevali: »Z železno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo so si z zaupanjem v Boga sezidali nove domove in uredili življenje.« Ob navajanju teh besed je nadškof prisotne kot sinove in hčere ljudi, ki so začeli iz ruševin, polni bolečih spominov in travm ter hkrati z neomajnim zaupanjem v Boga, vprašal ali je med njimi »železna volja, neutrudno delo in zvesta medsebojna pomoč, zvesto medsebojno sodelovanje. Kajti na ta način so vaši predniki zgradili svoje domove, najprej barake. In samo na ta način boste danes vi gradili občestvo ljudi, ki živijo pod Jelovico, in so bratje in sestre med seboj, sosedje, sovaščani, farani župnije sv. Lucije. Z močno voljo, neutrudnim delom in zvesto medsebojno pomočjo.«
Spomnil je, da je Gospod Bog v tistem času med Dražgošani dvajset let prebival v baraki in ni iskal udobnejšega prebivališča, kakor je bilo prebivališče njegovih ljudi. »Oni so živeli v svojih bornih domovih in Gospod je prebival v bornem domu barake in tu delil Dražgošanom vse tisto, zaradi česar je stopil na ta svet, zaradi česar je šel na križ in zaradi česar želi ostajati med nami – ljubezen in vero v življenje.«
Po več kot dvajsetih letih je dozorela misel, da bi poskusili zgraditi cerkev. »In so jo zgradili,« je dejal ter spomnil, »koliko poti je bilo potrebnih, koliko krat je bilo treba biti zvit kot kača ter preprost kot golob, kakor pravi Jezus, da so znali iti mimo, ne vseh predpisov, ampak prek vseh kamnov in ovir, ki so jih postavljali na pot tej cerkvi.« Spomnil je tudi na složno skupno voljo in požrtvovalnost župljanov, ki jih je vodil župnijski upravitelj Maks Ocepek, ki je prispevala, da se je po načrtu arhitekta Toneta Bitenca in sodelovanju umetnika Staneta Kregarja uresničil načrt nove cerkve v Dražgošah. Nadškof Zore je blagoslovil tudi prenovljeno cerkev.
O okoliščinah gradnje dražgoške cerkve smo obširno pisali v prejšnji Družini (let. 67, št. 22).
IVO ŽAJDELA
Fotografije si lahko ogledate v galeriji Maša ob 50. obletnici posvetitve nove cerkve v Dražgošah, foto: JANEZ TOLAR
Kakšen lep dan je bil v soboto, 26. 5. 2018. Župnijska karitas Železniki vsako leto organizira romanje za starejše in bolne iz naših treh župnij: Železniki, Dražgoše, Zali log. Že deseto leto sem pripravila in vodila dogodek in z veseljem lahko rečem, da mi ni žal nobene minute, ki jo porabim za to. Ko vidim vesele in zadovoljne obraze udeležencev, je ves trud stokrat poplačan. Ljudje, ki so v življenju dali skozi že marsikaj, so najboljši sopotniki, kar si jih moreš želeti. Od njih se lahko naučimo marsikaj. Veseli, prijazni, zadovoljni, ne zamujajo, poslušajo, sodelujejo in še kaj...Pod duhovnim vodstvom našega g. župnika pa iz navadnega izleta nastane čudovito romanje…
Letos smo obiskali delček Savinjske doline. V župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Braslovčah smo imeli sveto mašo, ki jo je daroval naš župnik, g. Tine Skok. Po maši nam je tamkajšnji župnik, g. Milan Gosak povedal marsikaj o zgodovini in današnjem življenju v župniji in nam z veseljem razkazal tudi okolico. Kosilo smo imeli v bližnji gostilni Ferlič. Prijazno osebje, odlična hrana in pijača ter čas za klepet, so nam dali novih moči, da smo lahko nadaljevali naše romanje. V Frančiškanskem samostanu Nazarje nas je pričakal pater Andrej, ki nam je razkazal cerkev, Loretsko kapelo in samostansko knjižnico. Videli in slišali smo veliko novega. Na koncu smo v tamkajšnji cerkvi Marijinega oznanjenja Marija Nazaret peli litanije. Naša zadnja postaja je bila cerkev Sv. Frančiška Ksaverija v Radmirju, s čudovito zakladnico mašnih plaščev. Ob občudovanju lepih izdelkov, daril avstrijskega, poljskega, francoskega in neapeljskega dvora, nam je gospa Tončka Brglez postregla z izčrpno razlago.
Bilo je prijetno, mirno romanje, a vendar smo videli in doživeli veliko novega in lepega. Hvala vam romarji! Naslednje leto pa, če Bog da, v Belo krajino :)! Vabljeni!
Fotografije si lahko ogledate v galeriji Romanje v Savinjsko dolino
Mateja Tušek
Otroci od 1. do 9. razreda vabljeni na oratorij, ki bo potekal od 2. do 6. 7. Zaključna maša bo v nedeljo, 8. 7., ob 10. uri v cerkvi v Železnikih.
Prijave sprejemamo do petka, 15. junija.Tistim, ki se bodo prijavili pozneje, zaradi oddaje naročil ne bomo mogli zagotoviti oratorijske majice. S pravočasno prijavo boste pomagali tudi pri pripravi zadostne količine materialov za delavnice.
Letos bo oratorij potekal na temo življenja in dela božjega služabnika misijonarja Friderika Ireneja Baraga. Mineva 150 let od njegove smrti in prav je, da v jubilejnem letu namenimo posebno pozornost temu velikemu misijonarju in našemu svetniškemu kandidatu, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci.
Spoznali bomo mladega Friderika, ki je ob svoji materi in očetu rasel v ljubezni do Boga. Skupaj z Njim je gradil svoje načrte za prihodnost in se vedno bolj prepuščal Njegovemu vodstvu. Bog ga je namesto v trebenjsko graščino odpeljal v daljno Ameriko med Indijance. Friderik se je boril za njihovo dostojanstvo, medtem ko so jih drugi belci imeli za manjvredno raso in oviro na poti osvajanja nove dežele. Postali so njegovi bratje in sestre v Kristusu. Z njimi je želel deliti največ kar je imel: vero v Boga in sveto Cerkev. Z gorečim pričevanjem in konkretno misijonsko dejavnostjo je spreobrnil na stotine Indijancev in jim pomagal graditi občestvo. Vabil jih je, da bi živeli polno življenje v ljubezni do Boga in do bližnjega. K temu vabi danes tudi nas.
Osrednja slovesnost z mašo in procesijo sv. Rešnjega telesa bo v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega telesa in krvi, 3. 6., ob 8. uri. Mašo in procesijo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki bo na začetku slovesnosti blagoslovil obnovitvena dela v župnijski cerkvi sv. Lucije.
Povabljeni k duhovni pripravi v četrtek, 31. 5., na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi ob 18. uri in v petek, 1. 6., ko bomo ob 17. uri obhajali zadnjo od petih molitev rožnega venca pred Najsvetejšim na fatimski način in obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu ter ob 18. uri nadaljevali s sveto mašo.
Reportaža o granji in 50. obletnici posvetitve nove cerkve sv. Lucije v Dražgošah: http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/drazgoska-bitka-za-novo-cerkev
Tiskani izvod tednika Družina z objavljeno reportažo lahko brezplačno vzamete v cerkvi v Železnikih.
V soboto, 28. 4., smo se udeleženci romanja iz vseh treh župnij, zbrali pred cerkvijo v Železnikih. Tu smo se razdelili na dva avtobusa in se odpeljali proti Sodražici. Čas vožnje smo izkoristili za molitev, klepet in opazovanje čudovite pomladne narave.
Prvi avtobus z romarji se je ustavil pri župnijski cerkvi v Sodražici, ki je posvečena Mariji Magdaleni. Tu sta jih sprejela župnik Franc Bizjak in vodič Janez Krajič, ki je podrobneje predstavil življenje Magdalene Gornik. Predstavitev je nato nadaljeval na Gori, kamor se je skupina pripeljala z avtobusom.
Drugi avtobus s pohodniki pa se je ustavil v vasi Globoko pri Sodražici. Od tu smo pot nadaljevali peš. Ta ni bila preveč zahtevna, zato smo jo vsi brez težav zmogli prehoditi. Pot nas je vodila mimo kapele Marije brezmadežne, kjer nam je Jana Gaser, pričela s predstavitvijo nenavadnega, mističnega življenja Magdalene Gornik. To je dopolnila še ob njeni rojstni hiši, ki je v vasi Janeži in malo stran ob križu na polju, kjer se ji je prvič prikazala Marija.
Malo po enajsti uri, sta se skupini združili v župnijski cerkvi Marije Snežne, ki leži na vzpetini nad vasjo Petrinci in tu imeli sveto mašo. Po njej nam je tamkajšnji župnik Anton Dobrovoljec na kratko opisal utrip župnije. Število krajanov in posledično župljanov, se manjša, saj je pokrajina za kmetovanje neugodna, zato mladi odhajajo v večja mesta in tam tudi ostanejo. Z veseljem pa nam je sporočil, da se bo postopek za beatifikacijo končno pričel, zato nas je povabil naj se ji radi priporočamo in v molimo v ta namen. Nato smo obiskali še njen grob in presenečeni opazili, da ravno poleg počiva rojak iz Železnikov, župnik Josip Lavtar.
Naslednja postaja romanja je bilo Bloško jezero. V času za počitek in malico, smo občudovali lesene skulpture, ki jih je izdelal lastnik brunarice ob jezeru in bili nad izvirnostmi le teh, navdušeni.
Ob jezeru smo spoznali tudi bloškega smučarja, ki nam je v domačem narečju zabavno predstavil zgodovino smučanja in še druge značilnosti Bloške planote. Bolj strokovno vodenje našega romanja pa je prevzel turistični vodič Stane Korenjak.
Z avtobusom in vodičem smo se odpeljali v župnijo Bloke, kjer smo si v naselju Fara ogledali cerkev sv. nadangela Mihaela in župnišče, kjer je Magdalena Gornik preživela 26 let.
Potem smo se odpeljali v Bloško vasico Ravnik, ki so jo Italijani med drugo svetovno vojno l. 1942 požgali in takrat je pogorela tudi cerkev. Obnovljena je bila šele leta 1984. Ne obnovljena notranjščine pa ostaja nemi pričevalec nesmiselnosti vojne morije in kasnejšega onemogočanja domačinov, da bi se cerkev po vojni vendarle obnovila.
Nazadnje smo se odpeljali do Svete Trojice, kjer smo zapeli litanije Matere Božje. Ko smo zapuščali cerkev, so nas zunaj čakali glavni literarni junaki Levstikove povesti Martina Krpana in odigrali enega izmed prizorov.
Romanje smo zaključili v gostišču Miklavčič, kjer smo se okrepčali z bloško kavlo. Po okrepčilu smo se v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja v Velikih Blokah še zahvalili vodiču za zanimivo predstavitev Bloške planote in se polni vtisov in spoznanj o življenju Magdalene Gornik, v večernih urah vrnili v Železnike.
Hvala g. župniku in vsem ostalim, ki so pripomogli, da je romanje lepo uspelo.
Manja Mohorič
Svete maše bodo v Suši po naslednjem utečenem redu:
- 1. 5. ob 9. uri;
- v nedeljo, 6. 5., ob 16. uri, ko je maša za odvrnitev neurja za Megušnico;
- 20. 5., ob 16. uri romarska maša za župniji Sv. Lenart in Javorje;
- ostale nedelje v maju bodo v Suši šmarnice brez sv. maše.
- V nedeljo, 1. 7., ob 9.30 uri, ko je romarska maša za Davčo.
Pri vseh mašah povabljeni k ofru za obnovo kapelice v Suši.
Razpored svetih maš je sproti objavljen v župnijskem glasilu Občestvo.
Ves mesec maj bomo prebirali zgodbo o življenju in delu božjega služabnika misijonarja Friderika Ireneja Baraga.
Mineva 150 let od njegove smrti in prav je, da v jubilejnem letu namenimo posebno pozornost temu velikemu misijonarju in našemu svetniškemu kandidatu, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci.
Spoznali bomo mladega Friderika, ki je ob svoji materi in očetu rasel v ljubezni do Boga. Skupaj z Njim je gradil svoje načrte za prihodnost in se vedno bolj prepuščal Njegovemu vodstvu. Bog ga je namesto v trebenjsko graščino odpeljal v daljno Ameriko med Indijance. Friderik se je boril za njihovo dostojanstvo, medtem ko so jih drugi belci imeli za manjvredno raso in oviro na poti osvajanja nove dežele. Postali so njegovi bratje in sestre v Kristusu. Z njimi je želel deliti največ kar je imel: vero v Boga in sveto Cerkev. Z gorečim pričevanjem in konkretno misijonsko dejavnostjo je spreobrnil na stotine Indijancev in jim pomagal graditi občestvo. Vabil jih je, da bi živeli polno življenje v ljubezni do Boga in do bližnjega. K temu vabi danes tudi nas.
Dražgoše: V maju bo sv. maša s šmarnicami ob sredah in petkih. Šmarnice bodo od ponedeljka do petka ob 18. uri. Ob sobotah bodo šmarnice ob 9. uri. Ob nedeljah bodo šmarnice ob 16. uri: 6. 5. pri Tinetovem kozolcu; 13. 5. pri Lojzetovi kapelici; 20. 5. pri znamenju pri Tomažku; 27. 5. pri stari cerkvi.
Zali Log: V maju bodo sv. maše s šmarnicami ob urnih mašah ter četrtkih in sobotah. Šmarnice bodo v župnijski cerkvi ob 18. uri. Ob sobotah bodo šmarnice ob 8. uri. Za vaščane Potoka in Martinj Vrha bodo šmarnice po domovih - le ob četrtkih pri veroučni maši na Zalem Logu in ob nedeljah v Suši. Odgovorni: Jana Gaser za Potok in Sandra Demšar za Martinj Vrh.
Železniki: Šmarnice bodo od ponedeljka do sobote ob 19. uri v župnijski cerkvi.
Ob nedeljah bodo šmarnice za Zali Log in Železnike skupaj ob 16. uri v Suši. Vsakokrat se bomo zbrali ob 15. uri pred tovarno Domel - Nela in skupaj peš poromali v Sušo.
Slavilna molitev mladih pred Najsvetejšim bov sredo, 25. 4., po maši ob 19.30 v cerkvi v Železnikih. Molitev bodo s petjem, igranjem in slavljenjem oblikovali mladi iz otroško-mladinskega pevskega zbora.
Zimski oratorijski dan za otroke od 1. do 6. razreda iz vseh treh župnij bo potekal 19. 2. 2018 v Kulturnem domu v Železnikih.
Pričetek oratorija bo v Kulturnem domu Železniki ob 10. uri, zaključek pa s sveto mašo ob 18. uri v župnijski cerkvi.
Prijave sprejemamo še do srede, 14. 2., oziroma do zapolnitve mest. Število je omejeno na 35.
Otroci bodo spoznali misijonarja Friderika Barago (* 28. 6. 1797, Knežja vas, Dobrnič; † 19. 1. 1868, Marquette, Michigan, ZDA) ob 150-letnici njegove smrti. Svoje misijonarsko delo je posvetil Indijancem. Oznanjeval je božjo besedo, ustanavljal misijonske postaje, gradil skromne cerkvice, pisal molitvenike, skrbel za izobraževanje Indijancev, ustanavljal šole in se celo trudil, da bi Indijanci opustili alkohol. Vse Baragovo življenje bi lahko povzeli v njegovo škofovsko geslo: 'Le eno je potrebno'. Pri tem je mislil na vero in skrb za zveličanje. Živel ga je od nove maše do smrti.
Radijska igra za otroke: Friderik Baraga - Mekate Wikwanaie
V sredo, 17. 1., bomo ob godu sv. Antona Puščavnika v Železnikih obhajali celodnevno češčenje svetega Rešnjega telesa. Ta dan praznuje tudi Antonov vrtec.
Razpored celodnevnega češčenja: Vsako uro naj bo pol ure tišine za osebno molitev in pol ure skupne molitve (npr. rožni venec).
7.00: sveta maša
8.00: iz oddaljenih vasi; 9.00: Na plavžu
10.00: sveta maša
11.00: Dašnica; 12.00: molitvena skupina
13.00: Log; 14.00: Racovnik, Trnje in Otoki
15.00: Na Kresu; 16.00: ŽPS, ŽGS, Karitas, zakonske skupine
17.00: veroučenci – slavilna molitev mladih
18.00: sklep celodnevnega češčenja z litanijami Srca Jezusovega. Somaševanje bo vodil g. Blaž Gregorc, nadškofijski ekonom.
Potrudimo se, da bi ta dan nekaj časa preživeli pred Najsvetejšim.