Maksocepek

 

 

Spoštovani gospod župnik!

Veliko hvaležnost vam ob zadnjem slovesu izrekamo tudi župljani Dražgoš, Zalega Loga in Železnikov, krajev, ki ste jim posvetili večji del – kar 34 let – svojega duhovniškega življenja.

K nam ste prišli (natančneje, vaša dela so pokazala, da ste bili s posebnim namenom poslani med nas) konec leta 1959. Pričakale so vas: v Železnikih dve v vojni poškodovani cerkvi, na Zalem Logu cerkev, ki jo je bilo nujno obnoviti, v Dražgošah pa zasilna baraka, ki je nadomeščala v vojni tragediji do tal porušeno romarsko svetišče.

Vaša mladostna zagnanost in marljivost sta hitro začeli rojevati sadove.
Železniki so dobili obnovljeno in posodobljeno župnijsko cerkev svetega Antona, poleg nje pa še novo župnišče. Zobu časa niste prepustili niti druge cerkve v tem kraju, cerkve svetega Frančiška.

Na Zalem Logu so zagon vašemu neizčrpnemu delu dali ognjeni zublji, ki so zajeli cerkev pred težko pričakovano novo mašo domačina. Cerkev Marije Vnebovzete je v nekaj letih dobila novo podobo, še lepšo od prvotne. Pod vašim vodstvom so obnovili zunanjost božjepotne cerkve Loretske Matere Božje v Suši.

Zagotovo največji pečat pa ste pustili v Dražgošah, kjer je z vašo iznajdljivostjo in neizmernim pogumom ter s požrtvovalnostjo in složnostjo domačinov zrasla prva cerkev v Sloveniji po drugi svetovni vojni – cerkev svete Lucije. Vaša naknadna polletna izguba prostosti je bila le ponesrečen odziv takratnih oblasti na mojstrovine Bitenca in Kregarja. S popolnim zaupanjem v božjo previdnost in svojim značajem ste bili vselej korak pred drugimi, tudi oblastniki, česar ste se znali veseliti, prigodam pa se pozneje s ponosom nasmejati.

Lahko bi še naštevali vaše gradbene podvige, številne nove zvonove in posodobljeno zvonjenje, obnovo ruševin znamenite romarske cerkve v Dražgošah, ki ste ji namenjali skrb do zadnjih let življenja,... . Vse to ste dokumentirali v knjigi »Dni premišlja, ki so bili ...«, za kar smo vam iz srca hvaležni.

Ne bomo pozabili, da ste ob vsem tem v polnosti dali Bogu na voljo svoje duhovništvo tudi za obnovo žive Cerkve. Ni lahko prešteti, koliko otrok ste krstili v naših župnijah; koliko prvošolcev pripravili na prvo sveto obhajilo in spoved; koliko generacij birmancev pripravili na potrditev svetega duha; koliko parov pripravili na zakon in poročili; koliko bolnikov obiskali, jih spravili z Bogom in jim olajšali smrt; koliko mrtvih pokopali. Nikakor pa ni mogoče navesti števila darovanih svetih maš ter ur, prebitih v spovednici in pri molitvi. Samo Bog, Božja mati Marija in Vi veste, koliko osebnih in občestvenih stisk ste na Marijino priprošnjo z Božjo pomočjo zmogli pokončno in dostojanstveno premagati.

V letu, ko se pripravljamo na tretji obisk Fatimske Marije romarice, smo vam hvaležni, da ste številna dela v naših župnijah, med drugim graditev cerkve v Dražgošah, posvetili Fatimski Mariji in s tem Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Tako ste nas nevsiljivo spodbudili k zaupanju v njeno priprošnjo tudi za naš rod in prihodnje generacije.

Spoštovani gospod župnik, za vse vam Bog povrni.

 

Hvaležni župljani Dražgoš, Zalega Loga in Železnikov

Dražgoše, 17.2.2016

Na podlagi osebnih spominov, knjige M. Ocepka »Dni premišlja ki so bili...«, zahvale ob slovesu M. Ocepka iz Dražgoš ter priporočil Janeza Pintarja in župnika Tineta Skoka pripravil Rok Pintar, ki je govor tudi prebral na pogrebu v Komendi 18. februarja 2016.

 

 

07

 Nagovor nadškofa Stanislava Zoreta pri pogrebni maši za Maksa Ocepka v Komendi, 18. februarja 2016:

http://nadskofija-ljubljana.si/nagovor-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-pogrebni-masi-za-duhovnika-maksimilijana-ocepka-v-komendi/

 

 

 

 

 

 

Fotografije si lahko ogledate v galeriji: pogrebna maša za Maksa Ocepka v Komendi, foto: Metod Perme.

 

Go to top