Dan Državnosti, 25. junij, je združil župljane treh župnij, na romanju po krajih Terčeljevega rojstva in mladosti. Pot smo pričeli v Železnikih pred župnijsko cerkvijo Antona Puščavnika, kjer smo se razdelili na dva avtobusa in se odpeljali proti Vipavski dolini. Čas vožnje smo izkoristili za molitev, klepet in opazovanju krajev, ki so bežali mimo nas.
Najprej smo se ustavili v Šturjah, kjer nas je pričakala ga. Nadja Ušaj Pregeljc , ter nas vodila do kipa g. Filipa Terčelja, ki je bil rojen v sosednji vasi Grivče. Ob njem nam je najprej predstavila večletna nasprotovanja postavitvi kipa, nato pa orisala njegovo mladost, ter mučeniško pot, ko se je kot profesor teologije, pesnik, nabožni pisatelj, publicist in prosvetni organizator, boril za slovenski narod.
Nato smo se razdelili na »romarje« in »pohodnike«.
»Romarji« smo se sprehodili le po vasi in si ogledali 320 let staro farno cerkev sv. Jurija. Ogled je bil obogaten z zanimivo zgodovinsko razlago naše vodičke Nadje. Zatem smo se odpeljali v starodavno naselje Vipavski Križ, nekoč Sveti Križ, kjer je kapucinski samostan s cerkvijo. Po naselju s slikovito in zanimivo arhitekturo se je bilo prijetno sprehoditi. Nato smo si ob razlagi domačinke Kristine ogledali cerkev Sv. Križa ter dragoceno knjižnico, ki pa je zaradi več vzrokov že zelo okrnjena. Tukaj je nekaj let deloval tudi pridigar Janez Svetokriški, ki je na željo mnogih duhovnikov dal natisniti svoje pridige. V tem samostanu danes živijo še štirje kapucini, ki so uredili dom za duhovne vaje; odprt je za vse, ki so potrebni dušnega miru. Polni lepih vtisov smo se odpeljali do Otlice. Tam sta v cerkvi svetih angelov varuhov g. župnik in g. kaplan darovala sveto mašo za duhovnika Filipa Terčelja in za nas, romarje.
»Pohodniki« smo se pod vodstvom domačina g. Ladkota Curka odpeljali do izvira Hublja, kjer se je peš pot pričela strmo dvigati. Na srečo smo hodili večinoma po gozdu, da nam vroče sonce ni še bolj otežilo hoje. Vsi smo uspešno premagali strmino, ter na Angelski gori za nagrado dobili čudovit razgled na vso Vipavsko dolino, katero pa smo lahko pogledali tudi skozi Otliško okno. To je velika luknja med dvema skalama. Tu je bil tudi čas za počitek in malico, nato pa smo hodili še 20 minut, ter prišli v Otlico, kjer smo se ponovno združili z ostalimi romarji.
V župnijski cerkvi sv. angelov varuhov je sledila maša, ki sta jo darovala g. župnik in g. kaplan, ter se angelom zahvalili in obenem priporočili za njihovo varstvo. Domačinka nam je še prijazno predstavila cerkev in utrip župnije, ki združuje tri kraje: Otlico, Predmejo in Kovk. Obenem je tu tudi zaključila vodenje ga. Nadja, ter izrazila željo, da bi nas g. Terčelj še naprej povezoval, saj vsako leto v začetku junija organizirajo Terčeljevo pot na Kovk. Po končani maši smo v počatitev Dneva državnosti zapeli Slovensko himno.
Vsi romarji smo se ponovno usedli v avtobusa in se spustili nazaj v Vipavsko dolino, kjer smo v Logu pri Vipavi vstopili skozi svetoletna vrata v cerkev Marije Tolažnice žalostnih. Tu smo se zadržali pred Najsvetejšem v razmišljanju Terčeljevih besedil in petju njegovih pesmi. Možnost je bila tudi za sv. spoved.
Predzadnja postaja našega romanja je bilo Vrhpolje pri Vipavi, kjer smo si v cerkvi sv. Primoža in Felicijana, ogledali mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Ob pogledu na to umetniško delo nam je skoraj zastal dih. Tamkajšnji Župnik g. Janez Kržišnik nam je v katehezi podrobneje predstavil mozaik in nas seznanil z zahtevnostjo celotne obnove cerkve.
Za konec pa smo se odpravili še v gostišče nasproti cerkve, kjer nas je čakalo pozno kosilo.
Hvala g. župniku , g. kaplanu in vsem, ki so pripomogli, da je romanje tako lepo uspelo.
Zapisala: Manja Mohorič
Romarski del je zapisala: Majda Weiffenbach
Fotografije si lahko ogledate v galeriji Župnijsko romanje v Vipavsko dolino.
