Ob dogovorjeni uri smo se odpeljali v deževno jutro proti Slovenskim Konjicam in naprej v dolino Svetega Janeza Krstnika do Žičke Kartuzije, samostana ustanovljenega leta 1160, kamor so prišli beli menihi iz Francije. To ozko dolino so izbrali zaradi vode, samote in miru. Menihi tega redu so preživeli večino časa vsak v svoji celici, kjer so molili, delali in meditirali. Srečevali so se le v cerkvi, ki je danes v ruševinah in še sedaj deluje impozantno v svoji romanski in poznejši gotski predelavi. Danes je dobro ohranjen le nadstropni arkadni trakt, kjer nam je vodnica razložila zgodovino tega mogočnega kompleksa. Pozneje smo se ogledali še muzej in vse o življenju teh zelo izobraženih menihov, ki so medse sprejemali le take, ki so bili vešči jezika in pisanja. Posvečali so se rokopisom, inkunabule, pisanja na pergament in vsem znanstvenem delom tedanjega časa ter petjem koralov. Danes je znanih 120 njihovih srednjeveških zapisov – shranjeni so v Gradcu. Po zgodovinskem viru je v najboljših časih njihova knjižnica vsebovala 2000 knjig. Ukvarjali so se tudi z zdravilstvom in zeliščarstvom. Ohranjenih je še nekaj poslopij, ki so jih uporabljali za gospodarstvo, pokopališka kapela, obrambni stolp z delom zidu in najstarejša gostilna imenovana Gastuž.
Polni lepih vtisov smo zapuščali ta nekoč tako posvečen samostanski kompleks v čast Bogu. Vožnja je hitreje minila ob molitvi na Roglo. Iz megle se je pokazala nova cerkev Jezusove spremenitve na gori, ki so jo gradili v letih 2006 – 2010. Svojo arhitekturo se lepo vklaplja v okolico smrekovega gozda. Notranjost pa se lijakasto proti nebu, manjka le oltarna slika, ki bo predstavljala Gospodovo spremenjenje na gori Tabor in jo bo v svojem ateljeju upodobil pater Marko Ivan Rupnik. Imenitne orgle s 1812 piščali so že delno okrašene z mozaikom. Materiali uporabljeni pri gradnji cerkve so iz zreške okolice (les, marmor, kovina). Zvonovi pa so imenovani po zavetnikih kovačev, kmetov in rudarjev. Pri sveti maši so orgle mogočno zadonele pod prsti gospoda Močnika in spremljale ljudsko petje romarjev. Po sveti maši je tamkajšnji župnik Stanko Kranjc opisal zgodovino in gradnjo cerkve, ki je eden redkih primerov sodelovanja gospodarstva in ljudi. Cerkev je velika pridobitev za Roglo in obiskovalce ter je druga najvišje ležeča cerkev v Sloveniji.
Po kratkem postanku in zasluženi kavi smo zapustili megleno Roglo. Odpeljali smo se proti revirjih v Kisovec in prijetni cerkvi posvečeni Marijinemu brezmadežnemu srcu. Na glavnem oltarju kraljuje fatimska Marija, skozi steklena okna, kjer je upodobljen križev pot lije svetloba. Po petih litanijah in pozdravu je domači župnik opisal, kako so gradili to skromno cerkvico v neprijaznih okoliščinah in jo leta 1984 posvetili. Posebno se v letošnjem letu posvečajo stoletnici prikazovanj fatimske Marije pastirčkom.
Z večerjo na Trojanah smo zaključili naše romanje in se odpeljali proti domu.
Tončka Galjot
Fotografije si lahko ogledate v galeriji Župnijsko romanje treh župnij - Žiče, foto: Barbara Debeljak
