V soboto, 28. 4., smo se udeleženci romanja iz vseh treh župnij, zbrali pred cerkvijo v Železnikih. Tu smo se razdelili na dva avtobusa in se odpeljali proti Sodražici. Čas vožnje smo izkoristili za molitev, klepet in opazovanje čudovite pomladne narave.
Prvi avtobus z romarji se je ustavil pri župnijski cerkvi v Sodražici, ki je posvečena Mariji Magdaleni. Tu sta jih sprejela župnik Franc Bizjak in vodič Janez Krajič, ki je podrobneje predstavil življenje Magdalene Gornik. Predstavitev je nato nadaljeval na Gori, kamor se je skupina pripeljala z avtobusom.
Drugi avtobus s pohodniki pa se je ustavil v vasi Globoko pri Sodražici. Od tu smo pot nadaljevali peš. Ta ni bila preveč zahtevna, zato smo jo vsi brez težav zmogli prehoditi. Pot nas je vodila mimo kapele Marije brezmadežne, kjer nam je Jana Gaser, pričela s predstavitvijo nenavadnega, mističnega življenja Magdalene Gornik. To je dopolnila še ob njeni rojstni hiši, ki je v vasi Janeži in malo stran ob križu na polju, kjer se ji je prvič prikazala Marija.
Malo po enajsti uri, sta se skupini združili v župnijski cerkvi Marije Snežne, ki leži na vzpetini nad vasjo Petrinci in tu imeli sveto mašo. Po njej nam je tamkajšnji župnik Anton Dobrovoljec na kratko opisal utrip župnije. Število krajanov in posledično župljanov, se manjša, saj je pokrajina za kmetovanje neugodna, zato mladi odhajajo v večja mesta in tam tudi ostanejo. Z veseljem pa nam je sporočil, da se bo postopek za beatifikacijo končno pričel, zato nas je povabil naj se ji radi priporočamo in v molimo v ta namen. Nato smo obiskali še njen grob in presenečeni opazili, da ravno poleg počiva rojak iz Železnikov, župnik Josip Lavtar.
Naslednja postaja romanja je bilo Bloško jezero. V času za počitek in malico, smo občudovali lesene skulpture, ki jih je izdelal lastnik brunarice ob jezeru in bili nad izvirnostmi le teh, navdušeni.
Ob jezeru smo spoznali tudi bloškega smučarja, ki nam je v domačem narečju zabavno predstavil zgodovino smučanja in še druge značilnosti Bloške planote. Bolj strokovno vodenje našega romanja pa je prevzel turistični vodič Stane Korenjak.
Z avtobusom in vodičem smo se odpeljali v župnijo Bloke, kjer smo si v naselju Fara ogledali cerkev sv. nadangela Mihaela in župnišče, kjer je Magdalena Gornik preživela 26 let.
Potem smo se odpeljali v Bloško vasico Ravnik, ki so jo Italijani med drugo svetovno vojno l. 1942 požgali in takrat je pogorela tudi cerkev. Obnovljena je bila šele leta 1984. Ne obnovljena notranjščine pa ostaja nemi pričevalec nesmiselnosti vojne morije in kasnejšega onemogočanja domačinov, da bi se cerkev po vojni vendarle obnovila.
Nazadnje smo se odpeljali do Svete Trojice, kjer smo zapeli litanije Matere Božje. Ko smo zapuščali cerkev, so nas zunaj čakali glavni literarni junaki Levstikove povesti Martina Krpana in odigrali enega izmed prizorov.
Romanje smo zaključili v gostišču Miklavčič, kjer smo se okrepčali z bloško kavlo. Po okrepčilu smo se v podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja v Velikih Blokah še zahvalili vodiču za zanimivo predstavitev Bloške planote in se polni vtisov in spoznanj o življenju Magdalene Gornik, v večernih urah vrnili v Železnike.
Hvala g. župniku in vsem ostalim, ki so pripomogli, da je romanje lepo uspelo.
Manja Mohorič