Mir vam bodi!

²⁶ Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« ²⁷ Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« ²⁸ Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« ²⁹ Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Jn 20,26–29)

Teden po vstajenju Jezus izreka ta blagor: blagor vere. Zelo znan in skoraj pregovoren je prizor nevernega Tomaža, ki se je dogodil osem dni po veliki noči.

V prvem trenutku Tomaž ni veroval, da se je v njegovi odsotnosti prikazal Jezus in je zato rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval«.

V bistvu izhaja iz teh besed prepričanje, da Jezusa zdaj ni več mogoče spoznati toliko po njegovem obličju, marveč bolj po njegovih ranah. Tomaž meni, da so za Jezusovo istovetnost zdaj odločilne predvsem njegove rane, po katerih se razodeva, kako zelo nas je ljubil. V tem se apostol ne moti.

Evangelist Janez nadaljuje z zadnjo Jezusovo besedo Tomažu: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.« Ta stavek moremo postaviti tudi v sedanjik: »Blagor tistim, ki ne vidijo in vendar verujejo.« Na vsak način izreka Jezus bistveno načelo za kristjane, ki bodo prišli za Tomažem, torej za nas vse.

Primer apostola Tomaža je za nas pomemben vsaj iz treh razlogov: prvič, ker nas tolaži v naših negotovostih; drugič, ker nam kaže, da more vsak dvom onkraj vseh negotovosti voditi k luči; in končno, ker nam Jezusove besede, izrečene Tomažu, kličejo v spomin pravi smisel zrele vere in nas spodbujajo, da ne glede na težave hodimo naprej po poti zvestobe do Jezusa.

Vsako leto, ko obhajamo veliko noč, podoživljamo izkušnjo prvih Jezusovih učencev, izkušnjo srečanja z Njim, ki je vstal.

Iz duhovnih misli Benedikta XVI. za 2. velikonočno nedeljo

 

Veliki četrtek

Na veliki četrtek bodo maše ob 19. uri. Nato ste vabljeni k molitvi z Jezusom na Oljski gori. Nabirka velikega četrtka bo namenjena za Župnijsko karitas Železniki.

Veliki petek

Na veliki petek je strogi post. Ob 7. uri povabljeni v cerkev v Železnike k molitvi brevirja in začetku devetdnevnice Božjega usmiljenja, ki traja do bele nedelje – nedelje Božjega usmiljenja.

Ob 15. uri, ob uri Jezusove smrti, bomo z veroučenci pri sv. Frančišku molili križev pot. Če bo dež, bo križev pot v cerkvi.

Z obredi velikega petka pričnemo ob 19. uri.

V Železnikih bomo na veliki petek pol ure pred obredi začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja. Molili jo bomo pol ure pred mašo vse dni do bele nedelje – nedelje Božjega usmiljenja.

Po obredih bomo pred Božjim grobom molili križev pot Slovenska kalvarija. Darovi velikega petka so namenjeni za Cerkev v Sveti deželi.

Velika sobota

Blagoslov ognja in vode

Na veliko soboto bo blagoslov ognja in vode v Železnikih ob 6.00, v Dražgošah in na Zalem Logu pa ob 7.00 uri. Ves dan ste povabljeni k molitvi pri božjem grobu.

Češčenje Najsvetejšega v božjem grobu in blagoslov velikonočnih jedil

Na veliko soboto skozi dan poteka molitev ob božjemu grobu s češčenjem Najsvetejšega. Ob tem k blagoslovu prinesemo velikonočne jedi.

Železniki

12:30    molitev pred Najsvetejšim – Otoki, Racovnik, Trnje
13:00  blagoslov jedil v župnijski cerkvi
13:30    molitev pred Najsvetejšim – Na Kresu

14:00   molitev pred Najsvetejšim – Na plavžu, Jesenovec
14:30  blagoslov jedil v župnijski cerkvi
15:00   molitev pred Najsvetejšim – Dašnica

15:30    molitev pred Najsvetejšim – Megušnica, Ojstri Vrh, Smoleva
16:00  blagoslov jedil v župnijski cerkvi
16:30    molitev pred Najsvetejšim – Log

Zali Log

10:30   molitev pred Najsvetejšim – Martinj Vrh
11:00   blagoslov jedil v župnijski cerkvi
11:30    molitev pred Najsvetejšim – Davča, Grapa, Potok

12:00   molitev pred Najsvetejšim – Zali Log
12:30  blagoslov jedil v župnijski cerkvi

Dražgoše

15:00   molitev pred Najsvetejšim – Pri cerkvi
15:30    blagoslov jedil v župnijski cerkvi
16:00   molitev pred Najsvetejšim – Na Pečeh

 

Velika sobota je od nekdaj veljala za dan zadržanosti, ko se v mislih zadržimo ob mrtvem Božjem Sinu in tudi lastni minljivosti ter hrepenenju po neminljivem veselju v večnosti.

K temu nam pomaga obisk cerkve in molitev pred Božjim grobom z izpostavljenim Najsvetejšim. Obisk cerkve naj bi bil združen z blagoslovom velikonočnih jedil, ki se jih je od nekdaj zaužilo šele za velikonočni zajtrk.

Ves sobotni dan pa preživimo v zadržanosti in premišljevanju. Pravo veselje nastopi šele zvečer pri obredu velikonočne vigilije.

Blagoslov ognja na veliko soboto je zelo primeren, saj je to dan, ki že kaže na zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z njim prosimo Boga naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi tako velikonočni prazniki obrodili obilo sadov.

Ker ogenj s svojo svetlobo preganja temo in s toploto mraz, nas spominja na božje resnice in božjo ljubezen. Ker pa ima v sebi moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega, je podoba očiščevanja, uničenja, božje sodbe.

Božji grob nas vabi k premišljevanju Kristusovega trpljenja in njegove smrti. Ko se bomo na veliki petek zvečer in veliko soboto ves dan ustavljali ob njem, ne bodimo pozorni samo na cvetje, luči in kip mrtvega Zveličarja. Naše oči se naj ustavijo na Najsvetejšem, ki je v znamenje žalosti in Gospodove smrti zagrnjeno s tančico.

Tako se naše premišljevanje ne bo končalo ob dogodkih velikega petka, ampak se bo nadaljevalo v velikonočno jutro, ko je Križani vstal od mrtvih. Naša žalost se bo spremenila v veselje in upanje, da bomo tudi mi skozi trpljenje prišli v večno veselje.

Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, in hkrati podoba daritve sv. maše – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

Blagoslovljena jedila uživamo na velikonočno jutro v miru, medsebojnem razumevanju. Po možnosti jih delimo z ostarelimi, bolnimi in zapuščenimi.

Velikonočno praznovanje

Velikonočna vigilija bo v vseh treh župnijah ob 20. uri. Med prinašanjem velikonočne sveče v nerazsvetljeno cerkev ter med izpovedjo vere bodo ministranti z velikonočno svečo prižgali vaše sveče, ki jih v ta namen prinesite s seboj.

Vstajenjska procesija in maša se bo v Železnikih začela ob 6. uri, v Dražgošah ob 8. uri in na Zalem Logu ob 9. uri.

Ofer za župnijske potrebe bo v vseh treh župnijah pri velikonočni vigiliji in pri vseh velikonočnih mašah. Že vnaprej Bog povrni!

Velikonočni ponedeljek

Velikonočni ponedeljek je praznični dan. Maše bodo po nedeljskem razporedu.