Tisti čas je Jezus povedal učencem tole priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? … Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da lahko odstraniš tudi iver iz očesa svojega brata. … « (Lk 6,39-45)
Slika: Marcello Cerrato, www.qumran2.net
Oznanila
Pepelnična sreda in postni čas
S pepelnično sredo, 2. 3., začnemo 40‑dnevni postni čas v pripravi na velikonočne praznike. Sv. maše bodo v vseh treh župnijah.
Štiridesetdnevni čas pokore in spreobrnjenja začnimo z obredom pepeljenja. Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj »prenovi« nekaj v pepel, tako naj bi se človek s pokoro prenovil v novega človeka.
Pepelnica – dan molitve in posta za mir
Papež Frančišek je znova vse ljudi spodbudil k molitvi in postu za mir. »Vabim vse, naj pepelnično sredo namenijo dnevu posta za mir. Vernike na poseben način spodbujam, naj se ta dan intenzivno posvetijo molitvi in postu. Kraljica miru naj obvaruje svet pred norostjo vojne.« V vseh treh župnijah bomo v sredo, 2. 3., pol ure pred mašami molili rožni venec za mir.
Molitev za mir na svetu
Na samo na pepelnico, temveč še naprej povabljeni, da se v občestvu naših župnij združimo v molitvi rožnega venca.
V Železnikih vse dni v tednu pol ure pred vsako sv. mašo.
Na soupravah Dražgoše in Zali Log pa vsako nedeljo pol ure pred sv. mašo.
Pobožnost križevega pota in sv. maša
V Železnikih bomo križev pot molili vsak postni petek po maši.
Na soupravah bomo molili evharistični križev pot pred Najsvetejšim V Dražgošah v nedeljo, 20. 3., in na Zalem Logu v nedeljo, 27. 3. pred mašo.
Postna postava za postni čas 2022
Strogi post na pepelnično sredo, 2. 3., in na veliki petek, 15. 4. Takrat se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi.
Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Izven postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakšnim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega.
Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta dalje. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Vabila in spodbude za postni čas
Post nas nagovarja k poglobitvi našega odnosa z Bogom, k odpovedi in sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska Karitas je za letošnji post pripravila štiri povabila: 1. preventivno spodbudo 40 dni brez alkohola; 2. dobrodelno akcijo za pomoč na območjih JV Evrope; 3. vabilo k poglobitvi postnega časa; 4. postna kocka s spodbudo – Eno dobo delo na dan. Vsi otroci bodo pri verouku za izdelavo postne kocke prejeli predlogo.
Pobožnost križevega pota in sv. maša
V Železnikih bomo križev pot molili vsak postni petek po maši. Na soupravah bomo molili evharistični križev pot pred Najsvetejšim V Dražgošah v nedeljo, 20. 3., in na Zalem Logu v nedeljo, 27. 3. pred mašo.
Sveta maša je vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč. Duhovno življenje vernih pa ne obstaja samo v sodelovanju pri sveti maši, ampak se hrani tudi iz pobožnosti krščanskega ljudstva. Te pobožnosti pa naj iz svete maše izvirajo in ljudstvo k njej vodijo, kajti sveta maša je že po svoji naravi daleč odličnejša od njih.
Za naše življenje v Kristusu, so zakramentalna dejanja (sv. maša, obhajilo, spoved, …) nekaj nujnega, razne oblike ljudske pobožnosti (rožni venec, litanije, križev pot, …) pa so dane na izbiro. Izjemen dokaz za to je zapoved obvezne udeležbe pri nedeljski maši, medtem ko nikoli ni bilo nikakršne obveznosti glede ljudskih pobožnosti, pa naj so jih še tako širili in priporočali.
Skrb Cerkve je, da svete maše ne bi nadomeščali z udeležbo pri pobožnosti.
Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje, CD 102, Ljubljana 2003
Ob splošnem upadanju obiska sv. maše je velika želja, da bi se med katoliške vernike najprej vrnilo zavedanje nujnosti življenja iz zakramentov (sv. maša, spoved, obhajilo …), da bi nato lahko svoje duhovno življenje dodatno hranili s pobožnostmi, ki jih cerkev vneto priporoča (rožni venec, litanije, križev pot, romanja, procesije, … )
Zato bomo v postnem času z veroučenci pobožnost križevega pota molili pri veroučnih urah, družine pa spodbujamo, da obnovijo oziroma še utrdijo povezanost s Kristusom z redno udeležbo pri sv. maši.
Prvi petek in prva sobota
V marcu bova duhovnika bolnike in ostarele obiskala po domovih v petek, 4. 3. Kjer bi še na novo želeli obisk duhovnika na domu, sporočite v župnišče.
V Železnikih bo na prvi petek izpostavitev Najsvetejšega ob 18. uri. Ob 18:15 molimo rožni venec in litanije Srca Jezusovega ter obnovimo posvetitev Jezusu Kristusu Kralju. Možnost za sv. spoved bo od 18. do 19.30 ure. K sv. spovedi za opravljanje prvih petkov oz. prvih sobot lahko pristopite ves teden pred tem.
V Železnikih bomo prvo od petih prvih sobot na fatimski način obhajali v soboto, 5. 3., po maši. Molili bomo litanije Matere Božje in obnovili posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Večer bomo nadaljevali z molitvijo rožnega venca s premišljevanji v »binkoštni dvorani«, tihim češčenjem Najsvetejšega in molitvijo brevirja do 22. ure. Medtem bo priložnost za sv. spoved.
V Dražgošah in na Zalem Logu vsako nedeljo po prvem petku v mesecu povabljeni pol ure pred sv. mašo k molitvi rožnega venca in litanij pred Najsvetejšim.