Fotografija: www.lepote-slovenije.si
Odhod na župnijsko romanje treh župnij na Zasavsko Sveto goro in v Teharje bo v torek, 25. 6., ob 7.00 izpred cerkve v Železnikih. Razdelili se bomo v dve skupini.
Ponovno se bomo združili na Zasavski Sveti gori, kjer bo predvideno ob 11.30 uri maša.
Popoldne se bomo preko Zasavja mimo Hude Jame pri Laškem podali v Spominski park Teharje, posvečen žrtvam povojnih pobojev in župnijsko cerkev sv. Martina na Teharjah.
Dan bomo zaključili z večerjo na žlico. Na romanju bo poskrbljeno za prevoz, večerjo in vodenje (za kosilo poskrbite s popotne torbe).
Prijave sprejemamo še do nedelje, 23. 6. Priporočeni dar je 20,00 € za odrasle ter 15,00 € za otroke do 12. leta.
Pohodnikom priporočamo dobro kondicijsko pripravljenost ter pohodniško opremo.
Romanje bo v vsakem vremenu. Če bo dež, se pohodniki pridružijo romarskemu programu.
Otroci od 1. do 9. razreda vabljeni na oratorij, ki bo potekal od 1. do 5. 7. Zaključna maša bo v nedeljo, 7. 7., ob 10. uri v cerkvi v Železnikih.
Prijave sprejemamo do petka, 14. 6. Tistim, ki se bodo prijavili pozneje, zaradi oddaje naročil ne bomo mogli zagotoviti oratorijske majice. S pravočasno prijavo boste pomagali tudi pri pripravi zadostne količine materialov za delavnice.
Letos bomo spoznali življenjsko pot sv. Pavla, apostola narodov. Njegovo duhovno bogastvo se kaže zlasti v spreobrnjenju in mnogih pismih krščanskim skupnostim, ki jih je ustanovil na svojih misijonskih poteh in jih nato spremljal na poti njihove rasti.
Naslov »Odpri oči!« poudarja Pavlovo spreobrnjenje v trenutku, ko ga je obsijala močna svetloba – Jezus. Udeležence in animatorje oratorija spodbuja, da bi kot Pavel odprli oči
za Boga in bližnjega.
Romanje starejših iz naših treh župnij, ki ga vsako leto organizira Župnijska Karitas Železniki, je bilo 11. 5. 2019, na eno redkih sončnih sobot v maju.
Ob sedmih zjutraj smo se odpeljali izpred cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih, s postankom pa smo bili malo pred 10. uro že pri Treh farah v Rosalnicah. Naš župnik, g. Tine Skok je v severni cerkvi daroval sveto mašo, po maši pa nam je o romarskem kompleksu, ki se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, izčrpno spregovoril g. Primož Bartalanič, župnik v Metliki, kamor spadajo tudi Tri fare.
Najstarejša severna cerkev, ki jo domačini imenujejo gornja, je posvečena Žalostni Materi božji. Notranjost je poslikana s podobami apostolov, evangelistov in prizori iz svetega pisma od stvarjenja naprej ter desetimi Božjimi zapovedmi (biblia pauperum).
Srednja cerkev Glej človek (Ecce homo) je poslikana v močnih, živih barvah (izstopa predvsem modra) s prizori iz življenja svetnikov, v kupoli pa so prizori iz cikla sedmih Marijinih žalosti. Posebna zanimivost je Marijin oltar Pietá. Častile pa so ga predvsem dekleta, ki so iskale primernega moža; še danes pa ga romarke obidejo na kolenih bodisi v priprošnjo bodisi v zahvalo za dobrega moža.
Južna, spodnja cerkev je posvečena Lurški Devici Mariji. V osrednji niši oltarja vidimo Lurško Mater božjo, levo in desno pa stojita sveta Ana in sveti Jernej. Upodobitev slednjega je zanimiva zaradi tega, ker je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo nedeljo.
Kosilo smo imeli v 10 minut oddaljenem gostišču, ki se imenuje Hiša dobrega kruha. Prijazno nas je sprejela lastnica, ga. Mojca Kramarič, ki nam je že pri vhodu ponudila belokranjsko pogačo. Na mizah so nas čakali domači piškoti. Kosilo je bilo res izvrstno, od juhe do torte, zraven pa še kozarec Metliške črnine ali soka. Medtem smo imeli dovolj časa za druženje in klepet. Po kosilu nam je ga. Mojca pokazala kako se zamesi, speče in postreže belokranjska pogača, kar je zaokrožilo odlično kosilo s poučnim doživetjem!
Za pot nazaj smo se ustavili v Grškokatoliški cerkvi sv. Cirila in Metoda v Metliki. Sprejel nas je tamkajšnji župnik Mihajlo Hardi, ki se ukvarja tudi z ikonopisjem. Ikone, ki jih izdeluje po Bizantinskem izročilu, je razstavljal tako doma, kot tudi v tujini. Pred odhodom domov smo se pred cerkvijo postavili za skupinsko fotografijo, potem pa smo se že rahlo utrujeni, a polni lepih vtisov in zadovoljni, da smo se imeli tako lepo, odpeljali proti domu.
Hvala g. župniku, sodelavkam in sodelavcem Župnijske Karitas Železniki, predvsem pa romarjem za lepo in doživeto romanje! Vabljeni, da tudi naslednje leto napolnimo avtobus!
Fotografije si lahko ogledate v galeriji
Mateja Tušek
Slovenski škofje vabimo vse državljanke in državljane, da se volitev v Evropski parlament, ki bodo prihodnjo nedeljo, 26. maja 2019, zanesljivo udeležijo in podprejo kandidatke in kandidate ter stranke, ki si prizadevajo za evropsko Slovenijo in Evropo krščanskega izročila. Volilni rezultat bo naslednjih pet let pomembno vplival na življenje vseh prebivalcev Evropske unije. V času migrantske krize, nepredvidljivih ekonomskih razmer, varnostnih izzivov in verjetnem odhodu Velike Britanije iz Evropske unije moramo s temi volitvami podpreti Evropsko unijo kot jamstvo za varnost in red ter mirno sožitje in sodelovanje v Evropi. Obenem pričakujemo, da bodo poslanci nove sestave Evropskega parlamenta podprli tiste rešitve, ki bodo učinkovito odgovorile na pojav verske nestrpnosti do kristjanov v Evropi in po svetu, prav tako pa aktivno skrbeli za spoštovanje vseh človekovih pravic in solidarnosti med ljudmi. Zato vas lepo vabimo, da se prihodnjo nedeljo udeležite volitev in tako izpolnite svojo državljansko dolžnost.
Predsednik SŠK in ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Bog naš Oče,
Gospod zgodovine,
hvala ti za snovalce združene Evrope,
ki so po vojni prepoznali,
da kličeš vse narode k spravi,
solidarnosti in miru.
Hvala Ti za vse,
ki so se v totalitarnih časih
pogumno zavzemali za našo svobodo in dostojanstvo.
Prosimo Te,
prebudi v nas duha odgovornosti,
da bomo za Evropski parlament izbrali predstavnike,
ki bodo zvesti tvoji Besedi,
spoštovali krščansko izročilo
in se zavzemali za vrednote,
ki si nam jih zaupal.
Naj bo naša Evropa
domovina spoštovanja družine,
človekovega življenja
ter prostor odpuščanja, pravičnosti in miru.
Sv. Benedikt – prosi za nas.
Sv. Brigita Švedska – prosi za nas.
Sv. Katarina Sienska – prosi za nas.
Sv. Edith Stein – prosi za nas.
Sv. brata Ciril in Metod – prosita za nas.
Amen.
foto: Janez Tolar
Ves mesec maj bomo prebirali šmarnice za otroke z naslovom Misijonar ob Nilu avtorice Berte Golob. Šmarnice so posvečene spoznavanju življenja misijonarja Ignacija Knobleharja, saj bomo v letu 2019 obhajali dvestoletnico njegovega rojstva. Še posebej bo leto obarvano misijonsko tudi z izrednim misijonskem mesecem, ki ga je napovedal papež Frančišek. Želimo si, da bi misijonarjevo pričevanje otroke spodbudilo k delu za misijone, zaupanju v Marijino priprošnjo in pogumu za življenje iz vere.
Kot gradivo za otroke so pripravljene karte za miselno igro z motivi misijonarjevega dela.
V letošnjih šmarnicah med drugim tudi izvemo kako močno zaupanje v Božjo Mater Marijo je imel Misijonar Ignacij Knoblehar.
Ona, Marija, ga je varovala. Ne da se prešteti, kolikokrat se ji je priporočil in poromal k njej: »Mati Božja, tebi se izročam. Rad te imam!«
Naj bo obisk šmarnice skozi ves mesec maj in zaključno romanje v Sušo v nedeljo, 26. 5., ob 16. uri osebni prispevek v duhovni pripravi na bližajočo se 10. obletnico misijona v naših župnijah (l. 2020).
Dražgoše: V maju bodo sv. maše s šmarnicami ob sredah in petkih. Šmarnice bodo od ponedeljka do petka ob 18. uri. Ob sobotah bodo šmarnice ob 9. uri.
Ob nedeljah bodo šmarnice ob 16. uri: 5. 5. pri Tinetovem kozolcu; 12. 5. pri Lojzetovi kapelici; 19. 5. pri znamenju pri Primčkovih; 26. 5. pri stari cerkvi.
Zali Log: V maju bodo sv. maše s šmarnicami ob četrtkih in sobotah. Šmarnice bodo v župnijski cerkvi ob 18. uri. Ob sobotah bodo šmarnice ob 8. uri.
V Potoku bodo šmarnice vsak dan razen ob četrtkih (pri veroučni maši na Zalem Logu) in ob nedeljah (v Suši).
Železniki: Šmarnice bodo od ponedeljka do sobote ob 19. uri v župnijski cerkvi.
Ob nedeljah bodo šmarnice za Zali Log in Železnike skupaj ob 16. uri v Suši. Vsakokrat se bomo zbrali ob 15. uri pred tovarno Domel – Nela in skupaj peš poromali v Sušo.
26 Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 27 Potem je rekel Tomažu: »Položi svoj prst sem in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« 28 Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« 29 Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!« (Jn 20,26–29)
Teden po vstajenju Jezus izreka ta blagor: blagor vere. Zelo znan in skoraj pregovoren je prizor nevernega Tomaža, ki se je dogodil osem dni po veliki noči.
V prvem trenutku Tomaž ni veroval, da se je v njegovi odsotnosti prikazal Jezus in je zato rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran, nikakor ne bom veroval«.
V bistvu izhaja iz teh besed prepričanje, da Jezusa zdaj ni več mogoče spoznati toliko po njegovem obličju, marveč bolj po njegovih ranah. Tomaž meni, da so za Jezusovo istovetnost zdaj odločilne predvsem njegove rane, po katerih se razodeva, kako zelo nas je ljubil. V tem se apostol ne moti.
Evangelist Janez nadaljuje z zadnjo Jezusovo besedo Tomažu: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.« Ta stavek moremo postaviti tudi v sedanjik: »Blagor tistim, ki ne vidijo in vendar verujejo.« Na vsak način izreka Jezus bistveno načelo za kristjane, ki bodo prišli za Tomažem, torej za nas vse.
Primer apostola Tomaža je za nas pomemben vsaj iz treh razlogov: prvič, ker nas tolaži v naših negotovostih; drugič, ker nam kaže, da more vsak dvom onkraj vseh negotovosti voditi k luči; in končno, ker nam Jezusove besede, izrečene Tomažu, kličejo v spomin pravi smisel zrele vere in nas spodbujajo, da ne glede na težave hodimo naprej po poti zvestobe do Jezusa.
Vsako leto, ko obhajamo veliko noč, podoživljamo izkušnjo prvih Jezusovih učencev, izkušnjo srečanja z Njim, ki je vstal.
Iz duhovnih misli Benedikta XVI. za 2. velikonočno nedeljo
Na veliki četrtek bodo maše ob 19. uri. Nato ste vabljeni k molitvi z Jezusom na Oljski gori. Nabirka velikega četrtka bo namenjena za Župnijsko karitas Železniki.
Na veliki petek je strogi post. Ob 7. uri povabljeni v cerkev v Železnike k molitvi brevirja in začetku devetdnevnice Božjega usmiljenja, ki traja do bele nedelje – nedelje Božjega usmiljenja.
Ob 15. uri, ob uri Jezusove smrti, bomo z veroučenci pri sv. Frančišku molili križev pot. Če bo dež, bo križev pot v cerkvi.
Z obredi velikega petka pričnemo ob 19. uri.
V Železnikih bomo na veliki petek pol ure pred obredi začeli z devetdnevnico Božjega usmiljenja. Molili jo bomo pol ure pred mašo vse dni do bele nedelje – nedelje Božjega usmiljenja.
Po obredih bomo pred Božjim grobom molili križev pot Slovenska kalvarija. Darovi velikega petka so namenjeni za Cerkev v Sveti deželi.
Na veliko soboto bo blagoslov ognja in vode v Železnikih ob 6.00, v Dražgošah in na Zalem Logu pa ob 7.00 uri. Ves dan ste povabljeni k molitvi pri božjem grobu.
Na veliko soboto skozi dan poteka molitev ob božjemu grobu s češčenjem Najsvetejšega. Ob tem k blagoslovu prinesemo velikonočne jedi.
12:30 molitev pred Najsvetejšim – Otoki, Racovnik, Trnje
13:00 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
13:30 molitev pred Najsvetejšim – Na Kresu
14:00 molitev pred Najsvetejšim – Na plavžu, Jesenovec
14:30 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
15:00 molitev pred Najsvetejšim – Dašnica
15:30 molitev pred Najsvetejšim – Megušnica, Ojstri Vrh, Smoleva
16:00 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
16:30 molitev pred Najsvetejšim – Log
10:30 molitev pred Najsvetejšim – Martinj Vrh
11:00 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
11:30 molitev pred Najsvetejšim – Davča, Grapa, Potok
12:00 molitev pred Najsvetejšim – Zali Log
12:30 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
15:00 molitev pred Najsvetejšim – Pri cerkvi
15:30 blagoslov jedil v župnijski cerkvi
16:00 molitev pred Najsvetejšim – Na Pečeh
Velika sobota je od nekdaj veljala za dan zadržanosti, ko se v mislih zadržimo ob mrtvem Božjem Sinu in tudi lastni minljivosti ter hrepenenju po neminljivem veselju v večnosti.
K temu nam pomaga obisk cerkve in molitev pred Božjim grobom z izpostavljenim Najsvetejšim. Obisk cerkve naj bi bil združen z blagoslovom velikonočnih jedil, ki se jih je od nekdaj zaužilo šele za velikonočni zajtrk.
Ves sobotni dan pa preživimo v zadržanosti in premišljevanju. Pravo veselje nastopi šele zvečer pri obredu velikonočne vigilije.
Blagoslov ognja na veliko soboto je zelo primeren, saj je to dan, ki že kaže na zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Z njim prosimo Boga naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi tako velikonočni prazniki obrodili obilo sadov.
Ker ogenj s svojo svetlobo preganja temo in s toploto mraz, nas spominja na božje resnice in božjo ljubezen. Ker pa ima v sebi moč, da uniči in spremeni vse, kar je gorljivega, je podoba očiščevanja, uničenja, božje sodbe.
Božji grob nas vabi k premišljevanju Kristusovega trpljenja in njegove smrti. Ko se bomo na veliki petek zvečer in veliko soboto ves dan ustavljali ob njem, ne bodimo pozorni samo na cvetje, luči in kip mrtvega Zveličarja. Naše oči se naj ustavijo na Najsvetejšem, ki je v znamenje žalosti in Gospodove smrti zagrnjeno s tančico.
Tako se naše premišljevanje ne bo končalo ob dogodkih velikega petka, ampak se bo nadaljevalo v velikonočno jutro, ko je Križani vstal od mrtvih. Naša žalost se bo spremenila v veselje in upanje, da bomo tudi mi skozi trpljenje prišli v večno veselje.
Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo »božje okolje« in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, in hkrati podoba daritve sv. maše – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Blagoslovljena jedila uživamo na velikonočno jutro v miru, medsebojnem razumevanju. Po možnosti jih delimo z ostarelimi, bolnimi in zapuščenimi.
Velikonočna vigilija bo v vseh treh župnijah ob 20. uri. Med prinašanjem velikonočne sveče v nerazsvetljeno cerkev ter med izpovedjo vere bodo ministranti z velikonočno svečo prižgali vaše sveče, ki jih v ta namen prinesite s seboj.
Vstajenjska procesija in maša se bo v Železnikih začela ob 6. uri, v Dražgošah ob 8. uri in na Zalem Logu ob 9. uri.
Ofer za župnijske potrebe bo v vseh treh župnijah pri velikonočni vigiliji in pri vseh velikonočnih mašah. Že vnaprej Bog povrni!
Velikonočni ponedeljek je praznični dan. Maše bodo po nedeljskem razporedu.
V soboto, 9. 3., bo v Železnikih potekalo dekanijsko srečanje mladih. Ob 18. uri bo v cerkvi sv. Antona maša pri kateri bodo s petjem in igranjem sodelovali oratorijski animatorji in drugi mladi. Po maši bomo s srečanjem in druženjem nadaljevali v Kulturnem domu.
Gost bo Janez Mesec, misijonar na Madagaskarju. Vabljeni veroučenci od 8. razreda dalje, animatorji in vsi mladi.
S pepelnično sredo, 6. 3., začnemo 40 dnevni postni čas v pripravi na velikonočne praznike. Sv. maše bodo v vseh treh župnijah. Štiridesetdnevni čas pokore in spreobrnjenja začnimo z obredom pepeljenja.
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj »prenovi« nekaj v pepel, tako naj bi se človek s pokoro prenovil v novega človeka.
Dražgoše: ob nedeljah ob 7.30:
10. 3.: MePZ;
17. 3.: 6.–9. r.;
24. 3.: MlPZ in mladi;
31. 3.: 1.–5. r.;
7. 4.: ŽPS;
Zali Log: ob nedeljah ob 8.30:
10. 3.: MePZ, MlPZ in mladi;
17. 3.: 1. r., 2. r. in 4. r.;
24. 3.: 3. in 5. r.;
31. 3.: 6.–9. r.;
7. 4.: ŽPS;
Železniki: na pepelnico in ob petkih ob 17.30 uri v župnijski cerkvi.
6. 3.: 7. r.;
8. 3.: 6. r.;
15. 3.: 5. r.;
22. 3.: 4. r.;
29. 3.: 1. r.;
5. 4.: 2. r.;
12. 4.: 3. r.;
19. 4.: 8., 9. r. in mladi.
Pri sv. Frančišku bomo križev pot molili na 5. postno nedeljo, 7. 4., ob 14. uri (člani ŽPS) in
na veliki petek, 19. 4., ob 15. uri (8. r., 9. r. in mladi).
Strogi post na pepelnično sredo, 6. 3., in na veliki petek, 19. 4. Takrat se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Strogi post veže od izpolnjenega 18. leta do začetka 60. leta. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Izven postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakšnim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Zdržek od mesnih jedi veže vernike od izpolnjenega 14. leta dalje. Kadar je praznik (cerkveni ali državni) na petek ali kakšna slovesnost v družini (poroka, pogreb ...), post in zdržek odpadeta.
Benvenuto Tisi - Garofalo, Spreobrnjenje sv. Pavla, 1525
(vir: https://artgallery.yale.edu/ collections/objects/123378)
Zimski oratorij 25. in 26. 2. 2019 bo zaradi premajhnega števila prijavljenih tudi letos potekal v Kulturnem domu v Železnikih. Prijavite lahko otroke od 1. do 7. razreda.
Prijave sprejemamo še do torka, 19. 2.
Nove prijavnice so na voljo v cerkvi pod korom in na spletni strani.
V nekaj obrisih bomo spoznali življenjsko pot sv. Pavla, apostola narodov. Njegovo duhovno bogastvo se kaže zlasti v spreobrnjenju in mnogih pismih krščanskim skupnostim, ki jih je ustanovil na svojih misijonskih poteh in jih nato spremljal na poti njihove rasti.