mavgust

 

V mesecu avgustu, ko obhajamo slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, nas Cerkev prav posebej kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi s skupnimi nameni.

 

Splošni: za velikodušno darovanje prostovoljcev
Da bi se prostovoljci velikodušno darovali v služenju potrebnim.

Za evangelizacijo: za bližino ljudem na robu družbe
Da bi se naučili pozabljati nase in biti bližnji tistim, ki so se znašli na robu človeškega življenja ali družbe.

Slovenski: za uravnavanje notranjega ravnotežja
Da bi čas počitnic, dopustov in romanj izkoristili ne le za telesno sprostitev, marveč tudi za uravnavanje notranjega ravnotežja.

 

 

Za vsak mesec v letu so določeni trije nameni.
Papežev ali splošni namen vsebuje tisto, kar vernikom posebej priporoči sveti oče.
Namen za evangelizacijo molilcem približa potrebe dežel, kjer se krščanstvo šele razvija ali pa je v zatonu.
Domači, slovenski namen pa izpostavi nekatere potrebe, s katerimi se sooča domača Cerkev.

peterpavel

 

Sv. Peter in Pavel

29. junija praznujemo praznik dveh prvakov med apostoli: sv. Petra in sv. Pavla. Ta slovesni praznik nas opominja na moža, ki sta bila po božjem načrtu izbrana, da postavita človeški temelj Kristusovi cerkvi. Kristus je Petra določil za skalo na kateri bo zidal svojo Cerkev, od tod ime Peter skala. Za pomočnika s katerim je ponesel svoje ime med pogane je izbral Pavla. Sv. Petru je Bog zaupal tudi ključe do nebes. Poslanstva si nista prilastila sama, ampak jima ga je dal Bog, ki je tudi vodil njuno usodo. Sv. Petru in sv. Pavlu je v Sloveniji posvečenih 9 župnijskih in 12 podružničnih cerkva. Po njiju je poimenovanih veliko krajev. Sv. Peter je umrl leta 64, tri leta za njim pa še sv. Pavel.

Matjaž Benedičič

krizfrakelj

 

V soboto, 27. junija, bo minilo natanko sto let od zadnje nove maše v župniji Dražgoše. Daroval jo je duhovnik Franc Frakelj, rojen 12. oktobra 1891. V ljubljansko bogoslovno semenišče je vstopil leta 1912. 8. decembra je postal član Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Iz zapisa kongregacijske knjige je razvidno, da je bil sošolec duhovnika Filipa Terčelja, ki je bil leta 1946 zahrbtno ustreljen v Davči. Kot je zapisano v časopisu Gorenjec (30. štev., XIV. leto, 1913) je bil leta 1913 kot bogoslovec izvoljen v odbor Slovenske demokratske zveze za Gorenjsko. V duhovnika je bil posvečen leta 1915. 27. junija je obhajal novo mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah, ki je bila leta 1942 do tal porušena. Za svoje novomašno geslo je izbral Jezusove besede učencem po vstajenju Pax vobiscum (Mir z vami). Najprej je služboval kot kaplan v Vremah na Primorskem, kjer je ustanovil dekliško Marijino družbo. 25. aprila 1918 ga je škof poslal za kaplana v Hrenovice pri Postojni, kjer je 20. novembra, na predvečer praznika Marijinega darovanja v templju umrl star komaj 27 let – zaradi španske gripe, ki je v tistem času močno razsajala. Zapisano je, da je bil zelo pobožen in delaven duhovnik ter goreč Marijin častilec. Njegovo telo čaka vstajenja na pokopališču v Hrenovicah. Na njegovem spomeniku najdemo ganljiv zapis: »Za kratko trpljenje. Večno življenje«.

Branko Setnikar, kaplan

Franc Frakelj - novomašna podobica, novomašni križ in grob v Hrenovicah

 

 

srcejezusovo

 

»Srce govori srcu!«

Bl. John Henry Newman

 

Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. »V luči Svetega pisma izraz 'Kristusovo srce' označuje skrivnost samega Kristusa« (CD 102, 166). Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (Jn 13,15; 21,20).

resnjetelo

 

Jezik moj, skrivnost opevaj:
Rešnje Jezusa telo, dragoceno kri prelito,
ki je svet odkupljen z njo,
Sin je matere presvete,
Kralj, ki rešil je zemljo.

Sv. Tomaž Akvinski

molitvjul

 

V posameznih tednih namenimo svoje molitve, udeležbo pri sveti maši in dobra dela v navedene namene:

 

5. 7. - 11. 7.

Da bi se v moči svoje vere lahko bolj odločno upirali skušnjavam in grehu.

 

12. 7. - 18. 7.

Da bi nas premišljevanje o čudovitem Božjem stvarstvu vodilo k bolj poglobljeni veri.

 

19. 7. -25. 7.

Da bi si še bolj prizadevali za spolnjevanje Božjih zapovedi,zlasti zapovedi: veruj v enega Boga

 

26. 7. -1. 8.

Da bi nas obhajanje nedelje in praznikov vodilo h poglobljeni veri in iskreni ljubezni do Boga.

trojica

 

V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved v bogoslužju prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah.

Kristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. Čeprav razlikujemo tri Božje osebe, jih ne smemo ločevati. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen.

Ena od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih (1 Mz 18,1–15).

Go to top