V soboto, 27. junija, bo minilo natanko sto let od zadnje nove maše v župniji Dražgoše. Daroval jo je duhovnik Franc Frakelj, rojen 12. oktobra 1891. V ljubljansko bogoslovno semenišče je vstopil leta 1912. 8. decembra je postal član Marijine kongregacije slovenskih bogoslovcev in duhovnikov. Iz zapisa kongregacijske knjige je razvidno, da je bil sošolec duhovnika Filipa Terčelja, ki je bil leta 1946 zahrbtno ustreljen v Davči. Kot je zapisano v časopisu Gorenjec (30. štev., XIV. leto, 1913) je bil leta 1913 kot bogoslovec izvoljen v odbor Slovenske demokratske zveze za Gorenjsko. V duhovnika je bil posvečen leta 1915. 27. junija je obhajal novo mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah, ki je bila leta 1942 do tal porušena. Za svoje novomašno geslo je izbral Jezusove besede učencem po vstajenju Pax vobiscum (Mir z vami). Najprej je služboval kot kaplan v Vremah na Primorskem, kjer je ustanovil dekliško Marijino družbo. 25. aprila 1918 ga je škof poslal za kaplana v Hrenovice pri Postojni, kjer je 20. novembra, na predvečer praznika Marijinega darovanja v templju umrl star komaj 27 let – zaradi španske gripe, ki je v tistem času močno razsajala. Zapisano je, da je bil zelo pobožen in delaven duhovnik ter goreč Marijin častilec. Njegovo telo čaka vstajenja na pokopališču v Hrenovicah. Na njegovem spomeniku najdemo ganljiv zapis: »Za kratko trpljenje. Večno življenje«.
Branko Setnikar, kaplan
Franc Frakelj - novomašna podobica, novomašni križ in grob v Hrenovicah
»Srce govori srcu!«
Bl. John Henry Newman
Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev slovesni praznik Srca Jezusovega. »V luči Svetega pisma izraz 'Kristusovo srce' označuje skrivnost samega Kristusa« (CD 102, 166). Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi (Jn 13,15; 21,20).
Jezik moj, skrivnost opevaj:
Rešnje Jezusa telo, dragoceno kri prelito,
ki je svet odkupljen z njo,
Sin je matere presvete,
Kralj, ki rešil je zemljo.
Sv. Tomaž Akvinski
V posameznih tednih namenimo svoje molitve, udeležbo pri sveti maši in dobra dela v navedene namene:
5. 7. - 11. 7.
Da bi se v moči svoje vere lahko bolj odločno upirali skušnjavam in grehu.
12. 7. - 18. 7.
Da bi nas premišljevanje o čudovitem Božjem stvarstvu vodilo k bolj poglobljeni veri.
19. 7. -25. 7.
Da bi si še bolj prizadevali za spolnjevanje Božjih zapovedi,zlasti zapovedi: veruj v enega Boga
26. 7. -1. 8.
Da bi nas obhajanje nedelje in praznikov vodilo h poglobljeni veri in iskreni ljubezni do Boga.
V Katoliški Cerkvi na nedeljo po binkoštnem prazniku praznujemo nedeljo Svete Trojice. Nauk o Sveti Trojici se je izoblikoval že na koncilu v Niceji (325 po Kr.) in je kot veroizpoved v bogoslužju prisoten vse do današnjih dni. Vera v Sveto Trojico je sestavni del kristjanove vere v enega Boga v treh osebah.
Kristjani smo krščeni v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, s čimer postanemo tudi člani Cerkve. Skrivnosti enega Boga v treh osebah verujočim ni dano spoznavati samo z razumom, temveč tudi na osnovi milostnega daru vere ter Božjega razodetja Jezusa Kristusa. Čeprav razlikujemo tri Božje osebe, jih ne smemo ločevati. Bistvo odnosov med tremi Božjimi osebami je brezpogojna ljubezen.
Ena od najbolj znanih upodobitev Svete Trojice je ikona ruskega ikonopisca Andreja Rubljova (1360–1430). Vsebinsko jo povezujemo s starozaveznim svetopisemskim odlomkom, ki opisuje Božji obisk pri Abrahamu in Sari ob Mamrejevih hrastih (1 Mz 18,1–15).
Pridi, pridi, Sveti Duh,
iz nebes na nas razlij
svoje lúči svetli sij!
S slovesnim praznikom binkošti, ki smo ga praznovali v nedeljo, 24. maja 2015, smo v Katoliški Cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči kot praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (Apd 2,1-11). Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika; pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste, kar pomeni petdeseti dan. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa.
Branko Setnikar, kaplan
Lepo je bilo praznovati praznik Svetega Duha in se udeležiti teh prelepih slovesnosti. Tudi fotografije govorijo same po sebi. Foto:Barbara Debeljak.
Spoštuj očeta in mater
Ta zapoved je edina, ki obljublja plačilo na tem svetu. V tej Božji zapovedi Gospod od otrok zahteva, da spoštujejo svoje starše. Bolj kot se otroci starajo, manj spoštujejo svoje starše. Starši želijo z njimi preživeti čimveč časa, a jih otroci dostikrat zavračajo. Spoštovanje se začne vračati, ko odrastejo in si ustvarijo svojo družino. Starši se takrat upokojijo in pazijo njihove otroke. Pogosto otroke daje slaba vest ob smrti staršev, ker niso staršev dovolj spoštovali. Ta zapoved ne vključuje samo spoštovanja do svojih staršev, ampak tudi do starih staršev in ostarelih oseb. Načela in vrednote v družini sestavljajo temelj družbenega življenja.