blaz

Ime mi je Blaž Dobravec in prihajam iz manjše notranjske župnije Bloke, ki je znana kot zibelka slovenskega smučanja. Doma imam poleg staršev še dva mlajša brata, ki sta že študenta v višjih letnikih. Po gimnaziji v Želimljah sem se najprej odločil za študij lesarstva na Biotehniški fakulteti, saj se mi je ta izbira zdela modra in perspektivna. V času gimnazijskih in hkrati muhastih najstniških let me vera in duhovnost nista preveč privlačili, sploh ne do te mere, da bi razmišljal o duhovnem poklicu. Izpolnitev svojih hrepenenj sem iskal v raznih hobijih, športu, glasbi in druženjih s prijatelji. Po prvih mesecih študija pa sta navdih in veselje do sicer zanimivega tehničnega študija začela pojenjati. Dokaj nenavadno, a vendar me je začelo intenzivno privlačiti vse, kar je povezano z vero in Cerkvijo. Začel sem moliti, obiskovati duhovne vaje, redno brati Božjo besedo, hoditi tudi med tednom k sveti maši in podobno. Vse je potekalo spontano in povsem neprisiljeno, kar sem začel razpoznavati kot poseben klic, da me Gospod želi povsem zase. Odločitev, da bom stopil v semenišče in pustil študij, je postala »zrela« sredi drugega letnika. Pri tem sem čutil veliko podporo in razumevanje domače družine, župnika ter nekaterih prijateljev. Sedaj sta za menoj že dve leti kaplanskega službovanja v župnijah Cerklje in Šenčur. Imam torej že nekaj vtisov in prehojenih korakov, vendar se močno zavedam, da o življenju na župniji ne vem vsega in da so moje izkušnje v pastoralnem delu še zelo borne, zato bom vesel župnikovih in Vaših spodbud, Vaše potrpežljivosti in vsakršne pomoči.

Blaž Dobravec, kpl

Go to top