»Kjer sta namreč dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18, 22)
Pred dvesto petinsedemdesetimi leti ( 1740) so tod živeli pobožni, goreči in stanovitni ljudje. Čutili so, da pripadajo Bogu, da želijo utrditi skupnost, zato so začeli graditi cerkev. Cerkev kot znamenje vere, kot kraj, kjer se bodo zbirali in družili v Njegovem imenu. Graditi cerkev takrat, je bil kar velik podvig. Ljudi je bilo malo, cest ni bilo, material je bilo potrebno nositi. Ja, vera lahko premika gore, zato so Založani že čez tri leta (1743) imeli svojo cerkev. Leta 1762 je cerkev dobila še zvonik, Zali Log pa ni več spadal v faro Selca, ampak je postal samostojna fara. Farani so cerkev posvetili Materi Božji v nebo vzeti - Njej, ki je z zaupanjem, marljivo in vdano opravljala vsakodnevna dela in po zgledu edinorojenega Sina Jezusa Kristusa dosegla nebeško slavo.
Farno cerkev je slovesno posvetil Ljubljanski škof in knez g. Anton Alojzij Wolf 8. sept. 1841. Leta 1866 so na veliko željo župnika in faranov Materi Božji postavili nov spodoben oltar, ki ga je blagoslovil loški župnik g. Remic. Oltar je naredil Franc Zajc, tablo pa je slikal J. Wolf. (Najprej so imeli oltar, ki so ga kupili od Kroparjev, še prej je bil na Krki.)
Za župnijo je bilo bistveno versko življenje, ki je bilo zelo pestro. Praznovanje nedelje ni obsegalo le nedeljsko mašo, ampak tudi reden krščanski nauk popoldne. Na velike praznike je bila vedno peta maša z dvema blagoslovoma, popoldne pa pete litanije. Povezani so bili s cerkvenim letom, izraz vere so bile številne procesije in slovesnosti. Imeli so misijon (.1868) Leta 1913 je župnik napisal v kroniko: »Vsi domačini, brez izjeme, opravili sv. spoved.«
Med drugo svetovno vojno je bil v župniji župnik in pesnik Anton Hribar, ki je bil leta 1941 izgnan. Nazaj v župnijo se je vrnil po vojni. Krščanski nauk je otrokom večkrat podajal s pesmicah. Po smrti župnika Antona Hribarja (1953) župnija ni več imela svojega župnika, ampak si ga deli z župnijama Železniki in Dražgoše.
V župniji imamo poleg župnijske cerkve Marije Vnebzete še podružnično cerkev Loretske Matere Božje v Suši. Poleg cerkva ima župnija tudi župnišče.
Danes farni zvon k božji službi vabi župljane iz petih vasi: Zali Log (vas ob cerkvi in Grapa), Martinj Vrh (polovica vasi), Potok, Osojnik in Davča (le nekaj hiš v spodnjem delu). Župljani se trudimo, da smo kot župnija, skupaj z g. župnikom in g. kaplanom, ki mu pomaga, živ ud slovenske in vesoljne Cerkve. Zavedamo se, da smo vsi Kristusovi sodelavci in učenci, ter da lahko vsak s svojimi sposobnostmi in talenti pripomore k povezanosti in živosti v župniji.
V župniji je verouk, ki je zelo lepo obiskan. K verouku hodi približno štirideset otrok. Kar je lepo število za faro, ki je bolj majhna. Pri bogoslužju sodelujejo ministranti, dva pevska zbora, bralci beril. V župniji imamo ŽPS in ŽGS. Zakonci se zbirajo v dveh zakonskih skupinah. Mladina se povezuje z mladimi iz Železnikov in Dražgoš. Družijo se vsak teden, vsakič v drugi župniji in so lep zgled med župnijskega sodelovanja. Z Marijo, ki nenehno kaže na Jezusa se srečujemo v binkoštni dvorani. Župljani se med seboj družimo po nedeljski sveti maši v župnišču in pred cerkvijo. Vsako leto imamo tudi župnijski dan in skupno romanje z župnijama Dražgoše in Železniki.
V današnjem času je za župnije, in naša ni izjema, še poseben izziv, da se odmaknemo od različnih zemeljskih navezanosti, ter damo poudarek občestveni evharistiji, osebni molitvi, Božji besedi ter povezovanju med župnijami. Tako lahko postanemo rodovitni in gradimo Cerkev ter se v veselju in miru družimo med seboj in z Njim, ki je sredi med nami. Župnije ne moremo narediti, župnija moramo biti. In župnija smo lahko le, če smo živi in dejavni, če jo nimamo samo za servis, ko potrebujemo njene usluge, pač pa smo pripravljeni na ponižno in bratsko izmenjavo darov, ki jih imamo. Da vera lahko premika gore, so pokazali predniki v naši fari, ko so sezidali cerkev, mi pa smo poklicani, da v skupni duhovni blagor gradimo njeno vsebino in se veselimo Nebeškega kraljestva. Zato zedinjeni v ljubezni, skupaj oblikujmo Gospodovo hišo.
Pripravila: Jana Gaser