Zahvala

Na letošnji oratorij je prišlo 108 osnovnošolcev, za katere je prostovoljno skrbelo 36 animatorjev. Hvala voditeljici Vesni Marenk, katehistnji Jani Gaser za vsebinsko pripravo gradiv, g. kaplanu Borisu, ki je vodil skupne kateheze ter vsem sovoditeljem in animatorjem.
Hvala tudi vsem organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki ste finančno, s storitvami ali z možnostjo uporabe prostorov omogočili izvedbo oratorija:

- Občina Železniki
- Niko, d.o.o., Železniki
- Domel, d.o.o., Železniki
- Tehla, d.o.o., Železniki
- Katja Močnik, s.p., Škofja Loka
- Tomaž Močnik s.p., Cerklje na Gorenjskem
- Mebor d.o.o., Železniki
- Gregor Žbontar s.p., Zali Log
- Am Habjan d.o.o., Železniki
- Franc Demšar s.p., Železniki
- Alples d.d., Železniki
- Visati d.o.o., Železniki
- Kemperle d.o.o., Železniki
- Košmelj Janez s.p., Dolenja Vas
- Domen Gartner, Železniki

- Krajevna skupnost Železniki,
- Javni zavod Ratitovec,
- Antonov vrtec Železniki,
- Špela Bertoncelj,
- Igor Marin s.p.,
- Ivan Špik s.p.,
- Športno društvo buldožerji, Rudno
- Gostišče Trnje,
- Fotokopiranje in razmnoževanje Pfajfar,
- VSI, ki so pomagali pri delavnicah
- VSI, ki so nas vsak dan razveselili z obilico peciva in sadja
- Neimenovani darovalci in dobrotniki

Še enkrat iskrena hvala in Bog povrni!

Kateheza 5. dneva

Poslanstvo sestre Lucije po letu 1917. Lucija je kot trinajstletna odšla od doma. V Pontaverdi ji je Marija (prikazala se je z Jezuščkom v naročju) dala naročilo o obhajanju petih prvih sobot (10. 12.1925).
Kot karmeličanka je dobila ime sestra Marija Lucija Jezusova. Kot karmeličanka je živela običajno življenje. Po marijinem naročilu je bilo za Lucijo življenjsko poslanstvo širjenje češčenja Marijinega Brezmadežnega srca. Marija ji ga je sporočila pri drugem prikazanju z besedami : »Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.« Pogosto se je ustavljala ob tej misli, ki ji ni dala miru: »Jezus hoče … zato hočem tudi jaz!«

Bila je vztrajna. Papežem je napisala več pisem, ker se je zavedala, da je to zanjo Božja volja. V pismu prosila papeža Pija XII., da bi pobožnost petih prvih sobot potrdil in razširil na ves svet in da bi skupaj z vsemi škofi sveta posvetil svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu s posebno omembo Rusije. Na koncu pa je dodala prošnjo: »Sedaj mi dovolite, sveti oče, da Vam predložim še eno prošnjo, ki je samo goreča želja mojega ubogega srca: da bi bil praznik v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu dovoljen za ves svet kot eden glavnih praznikov svete Cerkve.«
V zadnjem dolgem pismu Janezu Pavlu II. je prosila za razglasitev pastirčkov Jacinte in Frančiška za blažena. Verjetno je tudi to pismo vplivalo na potek postopka. Hkrati je v njem prosila papeža, da bi rožni venec postal bogoslužna molitev. Lucija je žarela, kadar je molila rožni venec. Zanjo je bil rožni venec najlepša molitev, ki nas jo je naučilo nebo; molitev, ki nas vodi k boljšemu spoznavanju Boga in njegovega odrešenjskega dela v Kristusu.

Za Lucijo je bil lep ideal biti križana s Kristusom. Hrepenela je, da jo napoji z nespametjo križa V tem je bila skrivnost njene sreče. Nič drugega ji ni bilo v večje veselje kot ljubiti in trpeti iz ljubezni.«
Za petdesetletnico prikazovanj, 13. maja 1967, je bila sestra Lucija ponovno v Fatimi, kjer je govorila s papežem Pavlom VI. Tam je bila tudi leta 1982 in se pogovarjala s papežem Janezom Pavlom II., z njim prav tako 13. maja leta 2000 ob razglasitvi pastirčkov Frančiška in Jacinte za blažena.
Razglasitev pastirčkov za blažena je zaznamovala pomembno obdobje v življenju sestre Marije Lucije. Bila je praznik za njeno srce! Od tedaj je bila bolj krhka, bolj odvisna od drugih, naredila je vse, kar je zmogla, in se izogibala 'dajanju pobud'. Poslovila se je od papeža in od Fatime! In zdi se, da sta oba sanjala, da bi se tja vrnila … Ganljivo je bilo, kako se je na smrtni postelji odzvala na ime Fatima. To ime jo je spominjalo na toliko reči.

Iz Fatime se je maja 2000, kjer je bila na razglasitvi Frančiška in Jacinte za blažena, vrnila izredno utrujena, vendar srečna. V Fatimi je veliko hodila po krajih, ki so bili povezani z njenim otroštvom in s prikazovanji angela in Device Marije.

Umrla je stara 98 let, novembra 2004. v rokah je držala rožni venec, ki ji ga je podaril Janez Pavel II.

Janez Pavel II in Fatima. Dne 13. maja 1981, na obletnico, ko se je Marija prvič prikazala v Fatimi, je na papeža Janeza Pavla II. streljal triindvajsetletni turški terorist morilec Mehmet Ali Agca in ga hudo ranil. Papež je kakor po čudežu ostal pri življenju. Ozdravljenje je pripisoval Marijini priprošnji. Ona je posegla v papeževo življenje, da bi fatimska zadeva dobila nov zagon in bi papež skupaj z vsemi škofi sveta posvetil Rusijo njenemu brezmadežnemu Srcu. Marija papežu ni rešila samo življenja, ampak mu je zelo hitro vrnila tudi zdravje. Dne 27. decembra 1983 je papež v zaporu obiskal Alija Agco in s tem tudi na zunaj pokazal, da mu je odpustil. Ali Agca je tedaj dejal: »Streljal sem, da bi ubil. Kdo je Fatima za vas?«

V nedeljo, 25. marca 1984, je sveti oče na Trgu svetega Petra daroval slovesno sveto mašo ob navzočnosti kardinalov in škofov ter okrog dvesto tisoč romarjev. Za to priložnost so iz fatimske kapele prikazovanj 24. marca z letalom pripeljali originalni milostni kip fatimske Gospe. Papež je po sveti maši kleče pred kipom v italijanščini zmolil posvetilno molitev in čeprav Rusije ni omenjal z imenom jo je izročil in posvetil Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Tako je papež Janez Pavel II., po Marijinih in Jezusovih besedah sicer »(pre)pozno«, izpolnil prošnjo Boga, ki jo je Devica Marija posredovala Luciji.

Kardinal Hnilica je skrivaj znotraj obzidja Kremlja v Moskvi izvršil obred posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Opisal ga je takole: »Takrat, ko je papež posvetil Rusijo v Rimu, 25. marca 1984 Marijinemu Brezmadežnemu Srcu, sem bil jaz v Moskvi, v Kremlju in v komunističnem časopisu Pravda sem imel papeževo molitev. Bil sem v muzeju, pred menoj je bila slika Usmiljena Mati Božja (Vladimirskaja, teneresa – nežna) za menoj pa tron patriarha, tako da me nihče ni mogel videti. V rokah sem držal časopis in potem sem začel obhajati sveto mašo. Steklenička od zdravil je bila kelih, v najlon vrečki je bila hostija, kruh in vino in mašo v latinščini sem imel v časopisu Pravda, in danes je bila Pravda res pravica. Pred mašo sem ponovno obnovil posvetitev, papeževo molitev in tudi, ko je bil Jezus že navzoč pred svetim obhajilom. Zame je bila tista maša najbolj ganljiva v mojem življenju. Rekel sem: »Danes je največji dan za Rusijo, kajti Jezusov namestnik – papež, z namestniki apostolov, ki so škofje, izročajo Rusijo v Marijino Brezmadežno Srce. In od danes naprej bo Marija osvobodila Rusijo od Satana, kajti Bog je po papežu zaupal Rusijo Mariji! Ko sem šel ven iz Kremlja sem neprestano ponavljal: »Pod Tvoje varstvo pribežimo…pod Tvoje varstvo pribežimo!«

Ko sem to svojo izkušnjo povedal svetemu očetu je imel solzne očeh. Rekel mi je: »Marija te je tisti dan vodila za roko!« Jaz pa sem rekel: »Ne, sveti oče, v naročju me je nesla!« Kajti jaz sem bil v veliki nevarnosti a sem izgubil občutek za nevarnost.«

V teku nekaj mesecev po posvetitvi se je Kremelj odpovedala vojni. Mnogo let kasneje smo spoznali dejstvo, in sicer da je več eksplozij uničilo raketni aparat Rusije in tako oslabilo njeno vojaško moč. Prva eksplozija se je zgodila na fatimski dan, 13. maja 1984. Dejstvo je, da je bil to samo začetek »milosti«, ki so deževale iz nebes po tistem 25. marcu 1984. Tako je po smrti partijskega in državnega šefa Černenka bil v Moskvi poklican na oblast Mihail Gorbačov. Ravno na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra 1987, je podpisal prvi temeljni sporazum z Združenimi državami za omejitev oboroževanja.

Dne 9. novembra 1989 je bil porušen berlinski zid. Na god Device Marije Kraljice, 22. avgusta 1991, je v Moskvi mirna revolucija premagala komunistično oblast, kajti agresivna tankovska armada na Rdečem trgu proti svoji volji kot ohromljena ni reagirala. 25. decembra 1991 so z najvišjega droga v Kremlju odstranili rdečo zastavo. Nekaj neverjetnega, po človeško nemogočega, se je zgodilo v zelo kratkem času in na značilne datume. Začelo se je zmagoslavje Marijinega brezmadežnega Srca.

Zanimivost: Župnik Maksimiljan Ocepek je posvetil župnijo Dražgoše Fatimski Mariji že ob pričetku gradnje nove cerkve. Z namenom zahvale in priprošnje za varstvo v bodoče, je bil postavljen oltar s sliko fatimske Matere Božje.

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Oratorij 2017 - 5. dan, foto: Matic Megušar.

4. dan

V četrtek zjutraj smo se začeli zbirati že ob 8. uri. Dvignili smo zastavo, ter si pogledali igrico. Po igrici smo v procesiji odšli v cerkev, v cerkvi smo se razdelili po avtobusih. Odšli smo na zaključni izlet oratorija v vodni park Kodeljevo. Imeli so otroški bazen, olimpijski bazen, ter tobogane. Otroci od 1. -3. razreda so bili večinoma v otroškem bazenu, ostali pa v olimpijskem in na toboganu. Animatorji smo se porazdelili tako da nas je bilo po bazenih večinoma enako število. Malo do dveh smo morali otroke poklicati da so odšli iz bazena, saj nas je ob pol treh čakal že avtobus. Na plaži smo se preoblekli in šli na avtobus. V Železnike smo prispeli malo do 4ih popoldne. Ko smo bili vsi smo zapeli himno in spustili zastavo.

Neža Habjan

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Oratorij 2017 - 4. dan, foto: Matic Megušar.

3. dan

V sredo, 5. 7., so se otroci začeli zbirati malo pred deveto uro in se zaposlili z različnimi igrami. Nato smo ob dvigu zastave zapeli himno in se odpravili na ogled igrice. V igrici se je fatimskim pastirčkom prikazala Marija in jim pokazala pekel. Župan je fatimske pastirčke odpeljal v zapor in jim grozil, da jih bo ocvrl. Pastirčki so se prestrašili, vendar so v molitvi izročali ta strah kot žrtev Bogu. Po igrici smo se odpravili na skupno katehezo in počastili Najsvetejše. Pri katehezi smo se z otroci pogovarjali kaj bodo storili, da ne bodo prišli v pekel. Sledila je malica in delavnice. Po delavnicah smo odšli na kosilo, po kosilu pa so sledile velike igre. Na velikih igrah so bili otoki na katerih smo zbirali lego kocke in na koncu iz njih sestavili hlevček. Nato smo se odpravili do cerkve kjer smo s himno spustili zastavo.

Luka Gartner

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Oratorij 2017 - 3. dan, foto: Matic Megušar.

2. dan

Tudi v torek, na drugi oratorijski dan, se je pred cerkvijo že zgodaj zjutraj slišal razigran vrišč in klepet otrok. Dvigu zastave, ki ga kot vedno spremlja naša himna O, Gospa moja, je sledila dramska igra. Pastirčkom Frančišku, Jacinti in Luciji se je med pašo trikrat prikazal Angel miru. V svojih prikazanjih jih je naučil, kako naj molijo. Prosil jih je, naj Bogu darujejo žrtve in jih miril s svojimi besedami. Sledile so kateheze, kjer smo imeli različne dejavnosti na temo rožnega venca, da bi tudi mi lahko molili po zgledu fatimskih pastirčkov. Nato pa smo se zbrali v cerkvi, kjer smo molili pred Najsvetejšim ter Bogu izročili naše prošnje in zahvale in mu zapeli nekaj pesmi. Sledila je zaslužena malica, katero nam zvesto prinašajo pridne gospodinje, nato pa je napočil čas za delavnice. Otroci so lahko izbirajo med mnogimi delavnicami, med njimi so tudi mažoretna, skavtska in športna delavnica. Delavnicam je sledilo kosilo in prepevanje v kulturnem domu, nato pa smo se odpravili na travnik, kjer je potekala še zadnja dejavnost dneva; velika igra. Otroci so na otokih ekipno opravljali različne naloge in si s tem služili kovance. Kljub temu, da je zmagala le ena skupina, smo vsi uživali. Na koncu oratorijskega dneva smo bili utrujeni, a kljub temu se nam ni prav nič mudilo domov, saj se nikjer ne uživa tako, kot na oratoriju.

Zala Prevc

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Oratorij 2017 - 2. dan, foto: Matic Megušar.

1. dan

V ponedeljek, 3. julija, se je v Železnikih pričel že 20. oratorij; letos na temo prikazovanj fatimske Marije. Dan smo pričeli ob 9. uri pred cerkvijo, kjer so se otroci na začetku zamotili z različnimi zabavnimi igrami. Po dvigu zastave smo si ogledali dramsko igrico ter izvedeli nekaj o Portugalski v času fatimskih pastirčkov (1917) ter o življenju pastirčkov pred prikazanji Device Marije. Po ogledu igre smo se v procesiji za kipom fatimske Marije odpravili v cerkev, kjer smo prisluhnili skupni katehezi. Potem so sledile delavnice, kjer so se otroci lahko naučili novih veščin, razmigali pri športnih delavnicah ter preizkusili svoje spretne prstke. Med velikimi igrami nas je na žalost zmotil dež, a nam ni pokvaril veselja, saj smo jih nadaljevali v kulturnem domu. Na koncu smo z nasmehom spustili zastavo in že nestrpno čakamo, kaj se bo novega zgodilo jutri.

Matija Tolar

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Oratorij 2017 - 1. dan, foto: Matic Megušar.

Otroci od 1. do 9. razreda vabljeni na oratorij, ki bo potekal od 3. do 7. julija. Vsi pa vabljeni na zaključno mašo ob 20 letnici oratorija, ki bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. uri v župnijski cerkvi v Železnikih.
Več informacij najdete v prijavnici, ki je na voljo na spletni strani in v vseh cerkvah.

Prosimo, da izpolnjeno prijavnico oddate v župnišče do nedelje, 18. junija. S pravočasno prijavo boste pomagali pri pripravi zadostne količine materialov za delavnice.

Letošnja oratorijska tema O, Gospa moja! temelji na življenjski zgodbi treh Portugalskih pastirčkov, Lucije, Hiacinte in Frančiška, ki se jim je leta 1916 prikazal angel miru.
Naslednjega leta pa se je Marija prikazala šestkrat zapovrstjo od 13. maja do 13. oktobra. Predstavila se jim je kot Gospa rožnega venca. Prosila jih je naj molijo rožni venec in delajo žrtve za odrešenje celotnega človeštva.
Za zadnje prikazanje 13. oktobra je Marija napovedala sončni čudež. Čudežnemu svetlobnemu pojavu in "plesu" sonca na nebu je bilo priča 70.000 ljudi, ki so v Irijsko globel v močnem deževju prišli od blizu in daleč.
Še v času življenja Lucije, Jacinte in Frančiška se je na njihovo priprošnjo zgodilo veliko čudežev. Hiacinta in Frančišek sta bila letos razglašena za svetnika.

Ob 100 letnici Marijinega prikazovanja v Fatimi v naši župniji praznujemo 20. leto oratorija. Otroci bodo na oratoriju spoznali moč molitve, življenje igrivih pastirčkov in njihovih družin, žrtvovanje za druge in vsakodnevno življenje z Jezusom in Marijo.
Animatorje, otroke in sodelavce podprimo z molitvijo, da bi s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu vsi našli v Mariji varno zavetje in pot, ki vodi k Bogu v nebesa.

Romanje fatimske Marije Romarice po ulicah, vaseh in zaselkih naših župnij.

Ob stoti obletnici fatimskih prikazovanj Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu podarja dekanijam malo kapelico s kipcem fatimske Matere Božje v zahvalo za sprejem Marije Romarice v letu 2016 in z namenom poživitve družinske molitve rožnega venca v milostnem letu 2017.

Read more ...

Več kot stoletje je že, kar se na Slovenskem obhajajo šmarnice, vsakodnevna majska pobožnost v čast Mariji. Pobožnost imenovano po majniških cvetlicah, šmarnicah, so kmalu pričeli opravljati tudi izven cerkve: pri kapelicah in znamenjih. V Dražgošah smo se majnika ob nedeljskih popoldnevih družili ob Tinetovem kozolcu, Lojzetovi kapelici, Rovtarjevem križu in pri stari cerkvi sv. Lucije. Pozorno poslušanje šmarničnega branja, molitev in ljudsko petje nas vernike pod Dražgoško goro še bolj povezuje in združuje.

Renata Valh Pintar

Na binkoštno nedeljo, 4.junija 2017, je bilo v Dražgošah slovesno. Potekal je blagoslov novega znamenja sv. Jožefa in prenovljene okolice ter odprtje edinstvene razstave v Selški dolini. Oporni zid na parkirišču pred cerkvijo namreč krasi nova čudovita razstava izbranih fotografij in dokumentov iz zgodovine in življenja župnije. S to razstavo smo pričeli celoletno pripravo na 50. obletnico posvetitve nove cerkve v Dražgošah. Vabljeni, da postojite ob novem znamenju sv. Jožefa in si ogledate razstavo, ki je ob nesebični pomoči domačinov delo Barbare Debeljak, Mince in Bojana Rihtaršiča ter župnika Tineta Skoka.

Renata Valh Pintar

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Razstava ob prihajajoči 50. obletnici posvetitve nove cerkve v Dražgošah, foto: Janez Bogataj.

Na VELIKI ČETRTEK bodo maše v vseh treh župnijah ob 19. uri. Nato ste lepo vabljeni k molitvi z Jezusom na Oljski gori.
Nabirka velikega četrtka bo namenjena prosilcem, ki se zatečejo po pomoč na našo župnijsko Karitas.

Na VELIKI PETEK je strogi post.
Ob 7. uri povabljeni v cerkev v Železnike k molitvi brevirja in začetku devetdnevnice Božjega usmiljenja, ki traja do praznika Božjega usmiljenja na belo nedeljo.
Ob 15. uri, ob uri Jezusove smrti, bomo z veroučenci pri cerkvi sv. Frančiška molili križev pot.
Z obredi velikega petka pričnemo v vseh treh župnijah ob 19. uri.
Darovi velikega petka, ki jih boste oddali v skrinjico, bodo namenjeni Cerkvi v Sveti deželi.

Na VELIKO SOBOTO bo ob 7. uri zjutraj v vseh treh župnijah blagoslov ognja in vode. Ves dan ste povabljeni k molitvi pri božjem grobu.

Blagoslov velikonočnih jedil

Železniki:
ob 14.30 pri Dermotovi kapelici (Na plavžu),
ob 15.00 v župnijski cerkvi,
ob 15.30 pri kapelici Kristusa Kralja,
ob 16.00 v župnijski cerkvi.

Zali Log:
ob 11.00: pri Demšarju v Martinj Vrhu,
ob 11.30 pri Frančkovih v Martinj Vrhu,
ob 12.00 pri Blegoških v Grapi,
ob 13.30 pri Čemažarju v Potoku,
ob 14.30 v župnijski cerkvi.

Dražgoše:
ob 15.00 v župnijski cerkvi.

Velikonočno praznovanje

VELIKONOČNA VIGILIJA, najslovesnejše bogoslužje vsega cerkvenega leta, bo v vseh treh župnijah ob 20. uri. Med prinašanjem velikonočne sveče v nerazsvetljeno cerkev ter med izpovedjo vere bodo ministranti z velikonočno svečo prižgali vaše sveče, ki jih v ta namen prinesite s seboj.

VSTAJENJSKA PROCESIJA in slovesna VSTAJENJSKA MAŠA se bo v Železnikih začela že ob 6. uri, v Dražgošah ob 8. uri in na Zalem Logu ob 9. uri.
Ofer za župnijske potrebe bo v vseh treh župnijah pri velikonočni vigiliji in pri vseh velikonočnih mašah. Že vnaprej za vsak vaš dar Bog povrni!

VELIKONOČNI PONEDELJEK je praznični dan. Maše bodo po nedeljskem razporedu.

V času praznikov ni uradnih ur. V nujnih primerih pokličite po telefonu ali pa se oglasite po maši. Hvala za razumevanje!
Letos bo za pomoč pri bogoslužju za velikonočne praznike prišel v župnijo Zali Log g. Matjaž Celarc.

Spomin na slavnostni prihod Jezusa v Jeruzalem, prikliče naše družine skupaj, da se lotimo tavelke butare. Fantje in možje se odpeljemo na Primorsko po 6 do 7, 120 litrskih vreč bršljana, naberemo naročje vrbovih in cipresnih vej. Včasih tudi resje in dren, ko cveti. Smrekov sušec nam vsako leto priskrbi g. Franc Gortnar, vsaj 8 m dolgega. Oljčne veje pripelje g. Janez Selan.
V soboto pričnemo s sestavo butare. Najprej okrasimo vrh, razpolovimo šibe za povezovanje, navežemo bršljan, ki ga je vsako leto približno 600 prostorskih litrov. Brez pomaranč ne gre, letos jih imamo 12. Žene pripravijo pijačo in jedačo, da se vmes malo okrepčamo.
Na cvetno nedeljo pa zares. Vsi smo na trnih. Otroci komaj čakajo na našo procesijo z butaro, starejši pa v skrbi, da bi vse potekalo dobro in da se nam med postavljanjem butara nebi prelomila.
Tudi letos je šlo vse lepo. 9,6m visoko butaro smo uspešno zagozdili, z božjo pomočjo in Bogu v čast.
Vsako cvetno nedeljo je polno ljudi pri sveti maši, ki z zelenjem ponazarjamo dogodke izpred 1984 let. Bodimo veseli in zadovoljni kristjani. Naredimo še lepši svet, tudi takšnega kot je bil danes, s hozana in molitvijo na ustih.

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Butara za cvetno nedeljo.

Janez Marenk

Ob dogovorjeni uri smo se odpeljali v deževno jutro proti Slovenskim Konjicam in naprej v dolino Svetega Janeza Krstnika do Žičke Kartuzije, samostana ustanovljenega leta 1160, kamor so prišli beli menihi iz Francije. To ozko dolino so izbrali zaradi vode, samote in miru. Menihi tega redu so preživeli večino časa vsak v svoji celici, kjer so molili, delali in meditirali. Srečevali so se le v cerkvi, ki je danes v ruševinah in še sedaj deluje impozantno v svoji romanski in poznejši gotski predelavi. Danes je dobro ohranjen le nadstropni arkadni trakt, kjer nam je vodnica razložila zgodovino tega mogočnega kompleksa. Pozneje smo se ogledali še muzej in vse o življenju teh zelo izobraženih menihov, ki so medse sprejemali le take, ki so bili vešči jezika in pisanja. Posvečali so se rokopisom, inkunabule, pisanja na pergament in vsem znanstvenem delom tedanjega časa ter petjem koralov. Danes je znanih 120 njihovih srednjeveških zapisov – shranjeni so v Gradcu. Po zgodovinskem viru je v najboljših časih njihova knjižnica vsebovala 2000 knjig. Ukvarjali so se tudi z zdravilstvom in zeliščarstvom. Ohranjenih je še nekaj poslopij, ki so jih uporabljali za gospodarstvo, pokopališka kapela, obrambni stolp z delom zidu in najstarejša gostilna imenovana Gastuž.

Read more ...

Zimski oratorij za otroke od 1. do 6. razreda iz vseh treh župnij bo potekal 27. in 28. 2. v Davči.
Otroci se bodo ob fatimskih pastirčkih poglobili v vsebino Marijinih prikazovanj v Fatimi leta 1917. Prijave sprejemamo do nedelje, 19. 2., oziroma do zapolnitve mest. Število je omejeno na 35.

Prijavnica

Na sveti božični večer smo uprizorili zgodbo, ki nam je prikazala, kako je BOG z nami usmiljen in dober, ko nam po Mariji pošilja Odrešenika.

Marija v svoji preprostosti in ponižnosti, zaupanju v Božje varstvo ob vseh nevarnostih na poti pokaže zgled nam vsem. Tudi roparji so ob Njej spoznali, da pot po kateri so hodili ni prava. Saj se je v njih zbudila slaba vest. Marijino sporočilo, da prihaja Odrešenik, ki prinaša mir, ljubezen in toplino se je v njihovih srcih nekaj zgodilo. Kot tudi pastirju Boltiju, ki je pokazal pot do Betlehemske votline je pripovedoval pastirjem, kako mu je bilo lepo ob Mariji in Jožefu, da sta sveta človeka. Marija obljubi, da bo molila za vse.Tako je tudi danes, da odprimo, povabimo Jezusa v naša srca in prosimo Marijo za pomoč, ki je naša priprošnjica.

Fotografije si lahko ogledate v galeriji Sveti božični večer - Železniki 2016, foto: Matic Megušar

Valerija Megušar