V tednu od 2. do 6. julija je v Železnikih pred cerkvijo potekal oratorij. Skozi cel teden je bilo že v jutranjih urah mogoče slišati razigran smeh in klepet otrok. Oratorijski dan se je vsakič znova začel z dvigom zastave, ob čemer smo prepevali letošnjo himno: »Le eno je potrebno!«

Dvigu zastave je vsakodnevno sledil ogled igrane zgodbe, v kateri so nam animatorji prikazali življenje in delo letošnjega junaka oratorija, misijonarja Friderika Barage.
Otroci so spremljali Friderika ob njegovi odločitvi, da postane duhovnik in zapusti svojo zaročenko Anico in ob njegovem odhodu med Indijance, kjer se je moral naučiti njihove kulture, da jo je prekvasil z evangelijem. Z zanimanjem so opazovali tudi, kako je »ČRNA SUKNJA« krščeval Indijance, četudi je to pomenilo večurno hojo po snegu in kako jih je obranil pred izkoriščevalskimi belci. Friderikova zgodba pa se je končala z njegovo posvetitvijo v škofa.
Naše nabiranje znanja o tem našem svetniškem kandidatu pa se po ogledu njegove zgodbe še ni končalo, saj je sledil uvod v kateheze, ki ga je vodil naš gospod kaplan, ki je otrokom vsak dan predstavil vrednoto in simbol dneva, ter jih popeljal globlje v svet škofa Barage med Indijanci. Temu so seveda sledile kateheze, kjer so otroci v manjših skupinah po razredih prisluhnili animatorjem in vsak dan spoznali kaj novega. Brali odlomke iz Svetega pisma in se med drugim pogovarjali o tem, kako je Bog ustvaril vsakega drugače, saj smo vsi različni, vendar ima on vse enako rad ter o tem, kaj se je z nami zgodilo, ko smo bili krščeni. Med katehezami smo se vsak dan za 10 minut ustavili tudi v cerkvi, kjer je potekalo čaščenje Najsvetejšega. Tam smo pozdravili Jezusa in se mu zahvalili za vse, kar imamo in mu peli pesmi.

Ker so naši želodčki že pošteno krulili, smo se odpravili na malico. Okusne slaščice, ki so nam jih pripravile pridne mamice in gospodinje, smo venomer radi pojedli in z njimi dobili moč za preostanek dneva.

Naslednji dve uri so otroci uživali na različnih delavnicah, ki so si jih izbrali sami. Nekateri so veselo plesali na plesni delavnici, drugi so tekali za žogo na nogometni delavnici, preizkusili so se lahko tudi v pritrkavanju, lahko pa so se odločili tudi za misijonsko delavnico, kjer so sledili zgledu Friderika Barage in so starejšim osebam polepšali dan s prepevanjem, na voljo pa so imeli še precej drugih delavnic. V času delavnic pa je ura odbila 12, zato smo takrat skupaj zmolili molitev Angel Gospodov. Po delavnicah smo se vsi skupaj odpravili v kulturni dom, kjer je prepevanju pesmi in kazanju bansov sledilo težko pričakovano kosilo.

Ko smo potešili lakoto, je bil čas za velike igre. Tam so skupine v različnih nalogah tekmovale med sabo. S tem so se otroci še bolj približali življenju škofa med Indijanci, saj so »postavljali« cerkve in šole, kot je to Friderik počel za Indijance. V petek so bile te igre prav posebne, saj so se nam pridružili gasilci, ki so otroke škropili z vodo, v čemer so otroci še posebej uživali. Dan se je končal s spustom zastave, kjer smo ponovno zapeli našo himno.

Poseben dan v tednu je bila sreda, ko so otroci v času delavnic pristopili k zakramentu svete spovedi ter četrtek, ko je bil potek dneva precej drugačen, saj smo se odpravili na izlet v Moravče, kjer nekaj časa kot otrok živel tudi Friderik Baraga. Tam smo se najprej ustavili na gradu Tuštanj in si kar tam ogledali zgodbo tega dneva. V grajski kapeli smo prisluhnili zgodbi o mučencu in svetniku Janezu Nepomuku in si ogledali grad. Nato smo se odpravili na pot. Kljub močno pripekajočemu soncu smo po poti skozi gozd vestno izpolnjevali naloge, ki so nam bile zadane in smo nasmejani prispeli do cerkve Žalostne Matere Božje, kjer smo za trenutek vstopili, zapeli pesem Mariji, nato pa smo nadaljevali pot. Romanje smo končali v Moravčah v parku pred cerkvijo, kjer smo za kosilo pojedli hotdoge, nato pa prisluhnili zanimivi predstavitvi Moravč in se nazadnje usedli na avtobus. Vendar se tu izlet še ni končal. Avtobus nas je namreč pripeljal do Gradiškega jezera pri Lukovici, ki smo ga preimenovali v »Veliko jezero v Ameriki«. Tam so se nam pridružili Indijanci in Friderik Baraga, ter nas naučili Indijansko pesem, nato pa so nam dali lesene paličice in vrvice, s katerim smo izdelali vsak svoj križec. Prišel je čas odhoda, zato smo se poslovili od Indijancev in odšli na avtobus, ki nas je peljal nazaj v Železnike.

Posebni dan je bila tudi nedelja, ko smo oratorij zaključili z oratorijsko mašo. Otroci so sodelovali z zahvalami, prošnjami in uvodi v dele maše, prav tako pa so navdušeno peli pesmi.

Ta lepo preživet teden bo ostal v lepem spominu tako otrokom, kot tudi nam, animatorjem. Vsi smo se naučili veliko novega in zrasli v veri, dobili smo nove prijatelje, ob vsem tem pa smo uživali. Zgodba Friderika Barage nas je navdihnila, da bomo živeli drugače in delali dobro, ter pomagali bližnjim, saj kot se glasi njegovo škofovsko geslo vzeto iz evangeljskega odlomka o Marti in Mariji, je potrebno le eno - spoznati Jezusa, se mu predati in živeti, kot nas uči v evangeliju.

Zala Prevc

 

Fotografije si lahko ogledate v galeriji: Ponedeljek, Sreda, Četrtek, Petek.

Zahvala

Na oratorij je prišlo 120 osnovnošolcev, za katere je prostovoljno skrbelo 30 animatorjev.
Hvala kaplanu Blažu Dobravcu z ekipo sodelavcev in animatorjev: koordinacija – Vesna Marenk; kateheze – Jana Gaser; dramska igra – Tina Nastran; velike igre – Lora Štravs; grafična podpora – Veronika Rihtaršič; delavnice – Klara Šubic.
Hvala tudi vsem organizacijam, podjetjem in posameznikom, ki ste finančno, s storitvami ali z možnostjo uporabe prostorov omogočili izvedbo oratorija. Občina Železniki; Niko, d.o.o.; Domel, d.o.o.; Tehla, d.o.o.; Alples, d.d.; Tomaž Močnik s.p.; Mebor d.o.o.; Am Habjan d.o.o.; Ivan Špik s.p.; Gregor Žbontar s.p.; Franc Demšar s.p.; Katja Močnik, s.p.; Visati d.o.o.; Kemperle d.o.o.; Frizerstvo Mateja Gartner s.p.; Decop d.o.o.; Košmelj Janez s.p.; Krajevna skupnost Železniki; Javni zavod Ratitovec; Antonov vrtec Železniki; Špela Bertoncelj; Igor Marin s.p; Športno društvo buldožerji, Rudno; Gostišče Trnje; Fotokopiranje in razmnoževanje Pfajfar; VSI, ki ste nas vsak dan razveselili z obilico peciva in sadja ter neimenovani darovalci in dobrotniki. Še enkrat vsem iskrena hvala!