Nedelja, 18. septembra je bila za pevce župnijskega pevskega zbora Zali Log prav poseben dan. Odpravili smo se namreč na izlet v neznano.
Pevci so najprej ugibali, kam sploh gremo in ob Brezjah, Bledu, Dolenjski, Primorski... ni nihče pomislil, da bi si lahko ogledali kar naše glavno mesto. To pa ja vsak pozna, ampak ne kot turist na vodenem izletu.
Prihod v mesto je bil z žabje perspektive - to je pač tako, če greš k njim - »Žabarjem« na obisk. Za začetek sta za ne preveč prijetno presenečenje poskrbela ladjarja, ki ju kljub dogovoru ni bilo v na novo zgrajenem pristanu v Gruberjevem kanalu - menda sta "zaspala". A očitno stanujeta blizu, saj sta hitro prišla in nas popeljala s svojo ladjo Žaba navzdol po reki. Za naše pevce je bila to prva takšna vožnja, zato so bili vsi navdušeni. Tako kot pri nas ob cesti lahko vidimo srne, kakšno podlasico ali celo zajca, smo ob Ljubljanici videli nutrije.
Pri plovbi smo občudovali mostove in nabrežja ter pri tem spoznavali življenje in nekatera dela arhitekta Jožeta Plečnika. Pri zapornicah smo se obrnili in se izkrcali na Novem trgu. Peš smo se nato odpravili preko Čevljarskega mostu, pokukali na Stari trg in se sprehodili po Mestnem trgu. V Mestni hiši smo preverili, če je bil Narcis res tako lep in če so hotaveljski kamnoseki na trg postavili dobro kopijo Robbovega vodnjaka. Pred stolnico smo se čudili simboliki na glavnih vratih, ki prikazuje 1250 let zgodovine cerkve na Slovenskem.
Potem pa je sledilo največje presenečenje - šok - peli bomo pri maši v stolnici.
Že doma smo se domenili, da bomo na izletu peli pri maši v eni od cerkva, zato smo predhodno vadili in s seboj vzeli note. Pevci so vedeli, da bo to maša, pri kateri je sicer ljudsko petje, ampak, kaj ko so si predstavljali manjšo cerkev, ki kjer ni zbora. Potem pa pol ure pred pričetkom maše izvedo, da pojemo v sami stolnici. Dovolj je dnevu njegova lastna teža, piše v Svetem pismu in če bi že prej vedeli, kaj jih čaka, bi jih preveč skrbelo, mogoče kdo noč pred izletom niti ne bi dobro spal.
Ampak..., Lilija je igrala na orgle, da je kar donelo, na pomoč ji je pri pedalih in registrih priskočil še domači organist Gregor, tako, da se je slišalo čudovito, mi pa smo se pod vodstvom Elice potrudili in Bogu v čast zapeli najbolje kot znamo.
Te maše ne bo pozabil nihče od nas.
Po maši so se obrazi kar razjasnili in zaslužili smo si kratek odmor za kavo. Sledila je še vožnja z vzpenjačo na grad, ogled grajske kapele in pogled na severni del Ljubljane - tokrat s ptičje perspektive z grajskega obzidja. Po spustu z vzpenjačo smo pot nadaljevali preko Tromostovja, se zazrli v smer, kamor že ves čas gleda France Prešeren in pot nadaljevali po Čopovi do pošte in naprej mimo Opere in Narodne galerije. Glede na to, da naša Lilija prihaja iz Ukrajine, je bil obvezen ogled pravoslavne cerkve, da nam še ona malo pokaže in razloži, kakšne so cerkve pri njih. No, v Ljubljani je pač srbska pravoslavna cerkev, ki se od ukrajinske malo razlikuje, a Lilija je bila ogleda zelo vesela, mi pa smo spoznali marsikaj novega.
Sledilo je še kosilo v gostilni na Toškem čelu, ki je sicer priljubljena točka izletnikov, a ker je bila vremenska napoved za ta dan bolj slaba in oblaki vse bolj črni, smo imeli celotno gostilno samo zase. Hrana je bila odlična, družba pa tudi. Povratek je bil po gozdni cesti do vasi Topol oz. do Katarine in nato skozi vas Sora nazaj domov.
Bil je izlet, ki ne bo šel tako hitro v pozabo, čeprav bi verjetno kdo, če bi že prej vedel, kam gremo, raje ostal doma, saj se v Ljubljano pa res ne gre na izlet. Ampak če hodiš z odprtimi očmi in ušesi, vedno lahko vidiš in slišiš kaj novega ter se ob tem tudi kaj naučiš.
In..... ali veste kam gremo naslednje leto?
V neznano seveda.
Morda se nam boste lahko celo pridružili, kdo ve?
Vsekakor se nam lahko pridružite že sedaj - pevske vaje imamo vsak četrtek ob 19.30 uri, pri maši pa načeloma pojemo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
Špela Odar
PS
Najlepša hvala župniku Tinetu za moralno in finančno podporo.
Fotografije si lahko ogledate v galeriji NAŠ IZLET V NEZNANO .