Ob sklepu svetega leta usmiljenja, v nedeljo, 20. 11.2016, vabljeni k blagoslovu znamenja pod Zijavko v Železnikih. Zberemo se ob 15. uri pred Kulturnim domom Železniki. Podobo je naslikal slikar Miro Kačar.
Zbrani darovi ob blagoslovu bodo nakazani s. Vidi Gerkman za njen misijon v Albaniji.

znamenje pod zijavko   crop1

 

Božje usmiljenje, ki objemaš vse vesolje, vate zaupam!

Na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva zaključujemo sveto leto usmiljenja in se približujemo 100-letnici prikazovanj Device Marije trem pastirčkom v Fatimi od 13. 5. do 13. 10. 1917.

Te velike in milostne dogodke bomo v župniji Železniki obeležili s postavitvijo znamenja pod Zijavko, kjer je nekdaj že stalo znamenje v spomin na žrtev snežnega plazu.

Koliko nevarnosti vsak dan potiho, skoraj nezaznavno in grozeče »plazi« nad nas, zato se hočemo zaščititi v telesnem in duhovnem smislu s posvetitvijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. »To je varna pot, ki nas vodi k Bogu odrešenja in miru. Na njej doživljamo ljubezen Očeta, ki nas zelo ljubi in nas vodi, nam s svojo božjo Previdnostjo pripravlja sleherno stvar ter nas kliče k vedno večji sreči. Dopustimo, da nas sleherni trenutek očetovska ljubezen nosi kakor otroke, ki se popolnoma izročijo njegovi Božji volji.« (DMG 12. 11. 1985)

To varno pot so – kot rešilno – prepoznali mnogi veliki možje in žene našega časa, med njimi tudi sv. papež Janez Pavel II., ki je za svoje življenjsko vodilo izbral besede iz popolne posvetitve samega sebe Jezusu po Mariji »Ves tvoj – Totus Tuus«. Da! Sv. Janez Pavel II., ki je dvakrat priromal tudi v našo domovino, je bil ves Marijin in zato ves Božji. Bil je Božji mož in je sedaj sveti Božji mož in naš priprošnjik. Janez Pavel II. je izpolnil Jezusovo naročilo, zapisano v dnevniku sv. Favstine Kowalske, in prvo nedeljo po veliki noči razglasil za praznik Božjega usmiljenja. V devetdnevnici se še posebej zatekamo k Božjemu usmiljenju, ki nas dviga iz vsake naše revščine; iz katerega izvira vsakršno življenje in sreča; ki zaobjema vsa dela svojih rok ... Božje usmiljenje, vate zaupam! Sv. Janez Pavel II. je bil človek – sedaj že svetnik – našega časa in naše (slovanske) krvi, ki je poznal veselje in radost, stiske in trpljenje naroda, ki je šel skozi razburkane čase svetovnih vojn, materializma in potrošništva, moralne zime ... V teh časih se nad nas grozeče zgrinja mnogo plazov. Njegove besede pri prvi maši ob nastopu papeške službe so bile »Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!« Podobno je ponovil pred 20 leti ob obisku Slovenije mladim v Postojni: »Dragi prijatelji, ko vas oblegajo skušnjave, da bi se zaprli vase, ker vas življenje zasipa s skrbmi ali vas včasih celo straši, se spomnite, da vstali Jezus trka na vrata vašega srca in čaka, da mu odprete. Če ga sprejmete, reče vsakemu: ˝Mir s teboj!˝ Sprejmite ga! Odprite mu! Ne bojte se!« Ti mladi smo sedaj župniki, ste sedaj starši, sedaj zasedate pomembna in odgovorna mesta v družbi, zato naj nam ne nehajo odmevati svetnikove besede, ki jih je položil na srce predstavnikom kulture, znanosti in umetnosti: »Cerkev nima drugih ambicij kot to, da človeku oznanja odrešenje v Jezusu Kristusu. Ne bojte se Kristusa! Ne bojte se Cerkve, saj je na strani tistih, ki jim je pri srcu človekovo dostojanstvo in njegova resnična svoboda.«

Plaz pod seboj zasuje, skrije in pomori vse. Toda Marijin glas, ki ga njeni otroci dobro poznamo, nas spodbuja: »Prišel je čas, da stopite iz svoje skritosti in greste razsvetljevat zemljo. Vsem se razodevajte kot moji otroci, saj sem vedno z vami. Vera naj bo luč, ki vas razsvetljuje v teh temnih dneh, in použiva naj vas edino gorečnost za čast in slavo mojega Sina Jezusa ... V najbolj kruti zimi ste vi brstiči, ki poganjajo iz mojega brezmadežnega Srca; polagam jih na veje Cerkve, da bi vam s tem naznanila: kmalu bo prišla njena najlepša pomlad. Zanjo bodo to druge Binkošti.

Zato vas vabim, da v binkoštnih dvoranah pogosto ponavljate molitev, za katero sem vas prosila: ˝Pridi, Sveti Duh, pridi po mogočni priprošnji brezmadežnega Srca Marije, tvoje preljube neveste!˝« (31. 12. '97)

Podoba na obnovljenem znamenju pa nam kaže še Marijino držo do nas: »Danes se sklanjam nad ta tako bolni in ogroženi rod z ljubeznijo, kakršno ima Mati do najbolj potrebnih in ogroženih otrok. S svojimi brezmadežnimi rokami sprejemam vse trpljenje in neizmerno bedo človeštva ter ga izročam Srcu Sina Jezusa, da izlije na svet reko svoje usmiljene ljubezni. Opogumite se, kajti Jezus vas ljubi s svojo Božjo nežnostjo in vaša nebeška Mati je vedno med vami, da z vami deli težave in nevarnosti.« (1. 1. '84)

Sv. Janez Pavel II., v Materini šoli oblikovan in vzgojen v svetega božjega moža, se steguje k Materi, ki nam podarja »orožje« molitve rožnega venca, steguje se k Božjemu usmiljenju; ne namesto nas, ampak nam v tem času utira varno in zanesljivo pot, kako po Mariji tudi mi pridemo v naročje Božjega usmiljenja. »Ne bojte se. Z vami sem in razodevala se vam bom izredno. Kolikor globlje boste vstopali v čas očiščevalne preizkušnje, toliko močneje boste čutili mojo usmiljeno materinsko navzočnost.« (1. 1. '95)

»Ne bojte se, preljubi otroci. Glejte k Jezusu, ki z močjo svojega božanstva vstane od mrtvih in s svojim poveličanim telesom, svetlejšim od sonca, zmagovito gre iz groba.« (19. 4. '92)    

Vir Marijinih sporočil DMG: Duhovnikom, Marijinim ljubljenim sinovom, Ljubljana, 2009

Go to top